Ko se Mićo Mrkaić in Samo Milič Hribar reinkarnirata … v obliki Levice

Te dni so najodličnejši podjetniki in elitni vrh predstavnikov gospodarstva na barikadah. Zaradi “nespodobnosti, hujskaštva in pobalinskosti” izjav nekaterih predstavnikov nevladne parlamentarne stranke Levica. Podjetniki, združeni v Slovenskem poslovnem klubu (SPK), v današnji izjavi zahtevajo, da se najvišji politični predstavniki države izrečejo proti “hujskaškemu tonu, širitvi neresnic, nespodobni politični kulturi, populizmu, tendencioznosti, predvsem pa nedopustnemu sovražnemu govoru…” proti podjetnikom. Med gospodarstveniki vre.

Resnici na ljubo so bile izjave nekaterih predstavnikov Levice prejšnji teden ekonomsko neinformirane, predvsem pa nespametne in politično neprimerne. Toda jaz v Levici vidim podoben eksces kot nekoč v Miću Mrkaiću, njegovem amerikaniziranem učbeniškem pogledu na gospodarstvo izven konteksta realnega sveta in geografije ter predvsem v njegovih pobalinskih izpadih glede vprašanj kulture, zdravstva, sindikatov itd. Tisti, ki se danes zgražajo ali so celo na barikadah zaradi izjav predstavnikov Levice, so se pred 15 leti zadovoljno nasmihali, če že ne aplaudirali ob pobalinskosti izjav Mića Mrkaića. Medtem ko so na drugi strani na levem polu političnega spektra in v civilnodružbenih gibanjih noreli. Vendar niso šli na barikade. Niso pisali protestnih pisem in zahtevali, da se najvišji politični predstavniki države izrečejo proti “hujskaškemu tonu, širitvi neresnic, nespodobni politični kulturi, populizmu, tendencioznosti, predvsem pa nedopustnemu sovražnemu govoru…” proti nepodjetnikom ali če hočete, “nekoristnim zajedalcem edinega produktivnega sloja te družbe“.

In naprej, jaz v Levici vidim podoben eksces kot ga zadnje desetletje in pol uprizarjajo predstavniki elitnih združenj gospodarstvenikov (predvsem Gospodarske zbornice Slovenije) ter nekateri mediji, ki izvajajo gonjo proti javnemu sektorju, proti javnim uslužbencem in proti socialni državi nasploh. Spomnite se hujskaškega tona, populizma in tendencioznosti komunikejev in retorike Sama Miliča Hribarja in spomnite se izračunov, ki jih pošiljajo iz Analitskega centra GZS, ki so večinoma enostranski in običajno bazirajo na manipulaciji podatkov, da podkrepijo željena stališča. Ker sem velikokrat povabljen na njihova srečanja in okrogle mize, vam lahko povem, da so izjave uradnih predstavnikov teh združenj dejansko mila verzija tega, kar in kako komunicirajo posamezni gospodarstveniki. V njihovih izjavah na srečanjih boste našli elemente “hujskaškega tona, širitve neresnic, nespodobne politične kulture, populizma, tendencioznosti, predvsem pa nedopustnega sovražnega govora...”, nad čimer se danes zgražajo pri predstavnikih Levice in zaradi česar so šli na barikade.

Desnici in gospodarstvenikom se je 10 let po začetku zadnje krize zgodila Levica. Levica je ekscesni odgovor na ekscese kapitalizma. Res je, da se je Levica zgodila na napačni geografski širini in dolžini, kajti Slovenija z veliko stopnjo redistribucije in eno najnižjih stopenj neenakosti in revščine med razvitimi državami ne spada med ekscese kapitalizma. Prav tako kot s četrto najnižjo nominalno in drugo najnižjo efektivno stopnjo davka na dobiček med OECD državami, s podpovprečno višino davkov in s povprečno velikostjo javnega sektorja glede na države EU-28 ne spada med ekscese socializma.

Seveda pa v našem specifičnem, slovenskem modelu socialdemokratskega kapitalizma obstajajo določene anomalije v obe smeri in potrebni so sprotni popravki teh anomalij, da bi naš sistem deloval še bolje. Ključno vprašanje je zato, kako te ekscese, ki jih nekateri vidijo v Levici in brez katere nova vlada nima dovolj glasov niti za konstituiranje, omiliti in jih kanalizirati v pozitivne spremembe. Denimo v primeren dvig minimalne plače, bolj učinkovit in pravičen zdravstveni sistem ter zagotovitev pogojev za bolj gladek demografski prehod prek ohranjanja in povečevanja premoženja v lasti države in njenega boljšega upravljanja. Kar je tudi cilj večine koalicijskih strank. Namesto sedanje histerije potrebujemo trezen razmislek ter umirjeno in argumentirano razpravo. Dosedanji odziv predstavnikov nove vladne koalicije kaže elemente te treznosti in umirjenosti.

Pred nami sta dva scenarija. Po prvem bomo v prihodnjih mesecih in letih priča zanimivi in dinamični državnozborski kombinatoriki, kjer bo manjšinska vlada iskala podporo za svoje ukrepe enkrat na skrajni levici, drugič pri bolj umirjenem delu desnice. Kar bi utegnilo prinesti dobre kompromisne predloge. Po drugem scenariju pa, če Šarcu ne bo uspelo dovolj dobro balansirati med obema stranema, bomo pač priča razpadu te koalicije in predčasnim volitvam. Toda v nobenem izmed scenarijev ni nobene potrebe po dramatiziranju in nobene potrebe po sedanjem histeriziranju.

3 responses

  1. Vseeno je potrebno ločiti »neprimerne« izjave sprožene v oddaji tipa »Jerry Springer Show« od načrtnih manipulacij:

  2. Hvala Bogu, da se ob vsej tej histeriji okoli “izpada” levice, sliši tudi glas razuma.
    Čestitam na odličnem prispevku.
    Miran

  3. Eno je, če poslanec vladne stranke (pa kakorkoli se opletajo takšnega imidža) kliče k nacionalizaciji in drugi iz istega brloga izplačilo dobička javno poimenuje davčna utaja, tretje pa je če državljan MM pridiga o ekonomski in osebni svobodi. MM je bil (freh) odgovor na desetletja dogovorne ekonomije in socialistične megle, na kaj pa je odgovor Levica? Na vrhunsko konjukturo? Nezaposlenost NIČ (na terenu)? Na naziv the most sustainable country 2018 v NG, nimam več idej?
    Sorry, slaba paralela…ali pa kompenzacija, kar je najbrž bil namen…

%d bloggers like this: