Program reform (5): Demografija in prilagoditve pokojninskega sistema

Drago Babič

Pregled stanja

V zadnjem času nas razne eminentne inštitucije, kot so Evropska komisija, OECD, IMF in še kdo, strašijo, kako bomo zaradi staranja prebivalstva zašli v hude težave, ker ne bomo zmogli starejšim državljanom zagotoviti dostojne starosti preko sistema pokojninskega varstva. Obremenitev BDP za ta namen naj bi z leti narasla na 16%, kar bi bilo narodnogospodarsko nevzdržno. Take trditve povzema tudi Ministrstvo za delo v Beli knjigi, ki predstavlja izhodišče za bodoče ukrepe na področju pokojninskega sistema. Tudi UMAR, ki je pripravil Strategijo dolgožive družbe, v glavnem povzema pesimistične demografske scenarije evropskih inštitucij. Vsi se sklicujejo na demografsko raziskavo Evropske komisije z nazivom POP2013, ki sloni na Eurostatovih podatkih.

Toda, ali imajo prav vsi tisti, ki nas strašijo s tako temno prihodnostjo?

V teh Eurostatovih demografskih projekcijah je predvidenih več različnih scenarijev, to je osnovni, nato tisti z nižjo rodnostjo, nato z nižjo umrljivostjo, dodatno sta prikazana scenarija z upoštevanjem večjih ali manjših migracij. UMAR oziroma POP2013, upoštevata srednjo in slabšo varianto glede rodnosti ob zmerni migraciji, ne pa najbolj realne možnosti, to je povprečne rodnosti ob večji migraciji. Namreč, ob starajoči Evropi, ki pa bo verjetno zadržala gospodarsko dinamiko, bo potrebna delovna sila prišla od drugod. Slovenija ima še posebno ugoden položaj zaradi povezav z državami bivše Jugoslavije, s katerimi smo si precej bližji kot na primer Italijani in Francozi z Afričani ali Nemci s Turki in Sirci. Po tem scenariju bo prebivalstvo Slovenije ob večji imigraciji raslo od sedanjih 2.065.000 na 2.113.000 leta 2045 in počasi upadlo na 2.092.000 leta 2060. Po povprečnih variantah, ki jih uporablja UMAR, naj bi bilo prebivalcev leta 2040 2.066.000 in leta 2060 2.000.000. Razliko, od 42.000 do 92.000 ljudi, predstavljajo ravno migranti.

Za boljšo predstavo si oglejmo, koliko tujih državljanov živi v določenih državah Evrope: v Nemčiji 11,8%, Avstriji 16,8%, v Švici celo 24,6%. Pri nas je ta delež sedaj 5,2% in naj bi narasel do 2045 na 7,8%. Bo pa potrebno sistematično skrbeti, da se migranti uspešno vključijo v našo družbo. Kako to zagotavljati, je posebna zgodba, ki pa je obenem dobra priložnost. Samo spomnimo se naše košarkarske reprezentance, ki je lani postala prvak Evrope, v njej je več kot polovica otrok priseljencev. Poleg tega se v Sloveniji v zadnjem obdobju povečuje rodnost, tako da se že enajst let zapovrstjo rodi več otrok, kot umre prebivalcev in ta trend se bo ob uspešni gospodarski rasti še krepil. Obenem bo potrebno voditi aktivne politike zaposlovanja starejših, ki pri nas predstavljajo večino dolgotrajno brezposelnih in predstavljajo glavno rezervo delovne sile.

Glede na spomladanske napovedi UMAR-ja bo konjuktura v Evropi trajala še dve do tri leta, tako bo rast BDP v EU od 2,3% letos do 1,6% leta 2020, v Sloveniji pa dvakrat višja – od 5,1% letos do 3,2% leta 2020. Nezaposlenost (anketna) naj bi pri nas padala od 5,3% letos do 4,2% leta 2020. Po podatkih statistike (SURS) je bilo v četrtem kvartalu lani po anketah o delovni sili trenutno še 60.000 nezaposlenih ob 972.000 delovno aktivnih, tako da lahko predpostavljamo, da se bo do leta 2020 število delovno aktivnih povečalo na 1 mio prebivalcev. Kljub padanju števila delovno sposobnih naj bi se tako število tudi s pomočjo imigrantov ohranjalo še do leta 2040, ko bo začelo postopoma padati. Starostna meja upokojevanja se bo s podaljševanjem življenja poviševala, skladno s principom, da naj bi delali približno polovico življenja. Najvažneje pa je, da z ustrezno razvojno politiko zagotavljamo takšno rast produktivnosti in posledično BDP, da bo imelo tako število delovno aktivnih zagotovljeno delo.

Tabela 1: Demografski podatki za Slovenijo do leta 2060

Pokojninska 1

Vir: Eurostat.

Predlog ukrepov

V nadaljevanju želimo preveriti, ali taka demografska gibanja ob določenih predpostavkah gospodarske rasti omogočajo preživetje bodočim upokojencem. Zavedamo se sicer, da je tako napovedovanje ekonomske bodočnosti za obdobje 40 let povsem špekulativno, vendar nič manj špekulativno od »uradnega« strašenja navedenih eminentnih inštitucij, da nam čez 40 let grozi sesutje sistema.

V naslednji tabeli navajamo finančne izračune o tem, koliko sredstev rabimo za zagotavljanje pokojnin ob podobnih pogojih, kot veljajo sedaj, koliko denarja lahko zberemo s sedaj veljavnim sistemom prispevkov ter koliko moramo še dodajati iz drugih virov.

Začetni podatki v letu 2020 izhajajo iz UMAR-jevih napovedi (spomladanska napoved gospodarskih gibanj 2018). PO letu 2020 je predpostavljena realna rast BDP v višini 2% do leta 2030, po tem letu bi znašala rast 2,5%, po letu 2040 zaradi padca števila delovno aktivnih nekoliko pade. Rast je v celoti osnovana na rasti produktivnosti, ki naj bi jo zagotovila tudi realizacija Strategije razvoja Slovenije, vključno s tehnološkim prebojem. Navedeni so podatki po stalnih cenah iz začetka leta 2018, pokojnine se revalorizirajo z rastjo plač. Plače ohranjajo konstantni delež v BDP. V letu 2020 so predvideni večji stroški, kot izhaja iz osnovnega preračuna, ker bo do takrat še precej mlajših prejemnikov pokojnin po starem zakonu in drugih izjemah, izvedel se bo poračun premalo izplačanih pokojnin v preteklosti. Po letu 2030 je upoštevan samo preračun po novi zakonodaji.

Tabela 2: Simulacija potrebnih sredstev za zagotavljanje stabilnega pokojninskega sistema

Pokojninska 2

Vir: UMAR, Eurostat, lastni preračuni.

V zgornjem izračunu so upoštevani podatki na podlagi bruto plač in obstoječe prispevne stopnje. K starostnim pokojninam pa je dodano še 25 % za ostale stroške ZPIZ, to so pokojnine, ki se izplačujejo mlajšim (vdovske, družinske, starševske), nadalje stroški invalidskega varstva (poleg starostnih pokojnin invalidov), stroški socialnega varstva in stroški zdravstvenega varstva upokojencev.

Iz preračunov sledi, da po začetnem primanjkljaju, ki se izniči po letu 2025, nastopi primanjkljaj pokojninske blagajne šele po letu 2034. Pokrivanje takega zmernega primanjkljaja lahko še naprej zlahka zagotavlja proračun. Vendar bi bilo primerno, da se najdejo sistemski viri, kajti po letu 2050 začne primanjkljaj občutno rasti. Možnosti je več:

  • Prva možnost je, da se oblikuje Demografski rezervni sklad (DRS) iz vsega državnega gospodarskega premoženja. V razmerah, ko smo že v letu 2017 imeli presežek proračuna, ki se bo v naslednjih letih še okrepil na 1-do 2% BDP, in ko se dobički državnih družb napihujejo preko 6% letno, bi bilo to premoženje prodajati (in to celo pod ceno) nespametno. Raje ga zadržimo zase in ga plemenitimo. To premoženje naj bi leta 2020 znašalo 12 milijard evrov in naj bi prinašalo 5% realnega donosa vsako leto (po srednji oceni naše vlade). Že samo z delom dobička bi DRS lahko pokrival primanjkljaj pokojninske blagajne, ki se pojavlja sedaj in ponovno začne nastajati po letu 2035.
  • Druga možnost je, da se po letu 2040 najdejo dodatni viri za pokojnine, kot so povečanje prispevkov delodajalcev postopoma za od 1 do 2% od bruto plač in uvedba plačevanja prispevkov za pokojnine od vseh dohodkov prebivalstva, tudi kapitalskih. Sedaj se od takih dohodkov plačuje le dohodnina v višini 25%. Primerneje bi bilo, da se ta znesek podeli na tri deleže in sicer za pokojnine, zdravstvo in dohodnino.

Torej imamo na razpolago več virov za pokrivanje primanjkljajev pokojninske blagajne. S pametnim kombiniranjem vseh virov lahko brez odrekanj davkoplačevalcev in upokojencev dosežemo končni cilj, to je zagotoviti dovolj sredstev za dostojno preživetje starejše generacije. Sredstev je dovolj tudi za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe starejših, za kar naj bi po predlogu ministrice Kolarjeve že sedaj uvedli dodaten prispevek in za kar ni potrebe. Samo zagotoviti moramo, da se vsi predpisani prispevki za pokojninsko in invalidsko varstvo ter zdravstvo brez izjem redno plačujejo.

Iz vsega navedenega sledi, da ob danih predpostavkah dolgoročne realne rasti produktivnosti in BDP v višini 2% oziroma 2,5% in upoštevaje Eurostatova demografska  predvidevanja s povečano migracijo ter ukrepih za lažje zaposlovanje starejših ljudi in imigrantov, uspemo ob zmerni pomoči dodatnega financiranja po letu 2035 zagotavljati pokrivanje stroškov upokojencev, vključno z dolgotrajno oskrbo, v naslednjih 40 letih. Torej so strašenja eminentnih inštitucij, kot so Evropska komisija, IMF, OECD in naših Ministrstva za delo in UMAR-ja, ki samo ponavljajo zgrešene trditve omenjenih, da se bo pokojninski sistem sesul in da moramo takoj ukrepati z zaostritvijo pogojev upokojevanja in ostalimi restriktivnimi ukrepi, neutemeljena.

Še več, vidimo, da imamo še prostora, da se pokojnine bolj približajo povprečnim plačam z revalorizacijo, ki v zadnjih letih ni bila izvajana v predpisani višini. Če bi v naslednjih treh letih izredno povišali pokojnine za 7%, da nadomestimo zaostajanje iz preteklih let, bi to pomenilo dodatnih 360 mio evrov, ki pa se jih bo zaradi povečanja zaposlenosti nabralo dovolj po redni poti v pokojninski blagajni. Zaradi tega se prispevek iz proračuna za pokrivanje primanjkljaja ZPIZ ne bo nič povečal. Prispevek proračuna po 162. členu zakona ZPIZ-2, ki je še leta 2014 znašal 1.381 mio, je lani znašal samo še 916 mio, leta 2020 bi znašal kljub poračunu 709 mio. Torej so upokojenci z zategovanjem pasu že do sedaj veliko prispevali k stabilizaciji javnih financ in bi si zaslužili, da nekaj tega dobijo nazaj.

Za primerjavo, sosednji Avstrija in Italija ob višjem BDP namenjata za pokojnine celo 15% oziroma 16,5% BDP, mi smo z 10% daleč pod temi številkami.

Ob vsem tem si človek ne more misliti drugega kot to, da je vsem tem uglednim inštitucijam z našimi ministrstvi vred, bolj do tega, da bo zanesljivo in dobičkonosno poskrbljeno za tuje naložbe in kredite, dane Sloveniji, kot za blagostanje njenih državljanov. Že videno pri bančni sanaciji.

Posamični ukrepi

Konkretno predlagamo, da se na področju pokojninskega sistema sprejmejo naslednji ukrepi:

  • preveri naj se projekcija gibanja prebivalcev po starostnih skupinah do leta 2060, upoštevaje Eurostatovo demografsko projekcijo s povečano migracijo in ponovno preračuna bodoče stroške pokojnin,
  • v letih do 2020 naj se izvede postopno poplačilo premalo izplačanih pokojnin v preteklih letih v okvirni višini 7% od osnove,
  • postopno naj se v skladu s podaljševanjem življenjske dobe zvišuje starostna meja za upokojitev in ustrezno podaljšuje delovna doba,
  • spodbuja naj se podaljševanje delovne aktivnosti z večjimi bonusi,
  • spodbuja naj se dodatno delo upokojencev prek s.p. statusa,
  • spodbuja naj se dodatno pokojninsko varčevanje posameznikov in naložbe v pokojninske sklade,
  • proučijo naj se dodatni viri za pokojnine, kot so povečanje prispevkov delodajalcev in uvedba plačevanja prispevkov od vseh dohodkov prebivalstva, tudi kapitalskih,
  • zagotovijo naj se dodatni viri za financiranje javne pokojninske blagajne, predvsem z ustanovitvijo Demografskega rezervnega sklada, v katerega naj se prenesejo vse strateške naložbe države in z usmerjanjem petine dobička Tehnološko razvojnega sklada v Demografski rezervni sklad

4 responses

  1. To pa ni ravno najboljše. Kje pa so ukrepi za povečanje rodnosti? Ste na to pozabili ali ste to storili namenoma? Potomcev ljudi, ki so živeli v času Cankarja bo v Sloveniji leta 2060 okrog 65%, iz časov Prešerna pa verjetno manj kot polovico. Ali lahko v imenu ekonomske učinkovitosti načrtujemo državo, ki bo ponor ljudi in njihove kulture v prah in pozabo? Tiho in počasno izumiranje je seveda lažje doseči kot postaviti ekonomiko države na zdrave temelje. Nekateri prispevki na tem blogu so me najprej navedli na misel, da bo razprava zares strokovna in sistemsko celovita. Kaže pa, da so vse »teorije« usmerjene zgolj v argumentacijo »primerne« delitve dela novo ustvarjene vrednosti zbrane v proračunskih sredstvih. Besede kot so razvoj, raziskave in govoričenje o gospodarskem sistemu pa zlorabljene za ta namen. O ustvarjanju novih delovnih mest se govori le v obliki zamegljenih multiplikatorjev in nič konkretnega. Tipično za skrajno levico, ki nima pojma kaj je »razvoj«, ve pa zelo dobro kaj pomeni beseda »delitev«. Razvojno delo je mukotrpno, polno negotovosti in večinoma nehvaležno. Če ni vpeto v večji celovit (nad)sistem, je običajno tudi preozko, da bi v svojem okolju lahko kratkoročno kaj doprineslo. Tudi »razvoj« države je podvržen enakim zakonitostim kot vsak drug razvoj. S tem, da ni celovit in zajema le posamezne fragmente poveča tveganje za nedoseganje resničnih potreb svojih državljanov. Za to, da bi lahko bil celovit pa je potrebno uporabiti dolgoročno vizijo in jo sistemsko povezano razgraditi. Upam, da vam bo to v popravkih uspelo.

  2. ???
    Rodnost v Sloveniji narašča od 2005 naprej. Prej so 3 desetletja bili plat zvona, da bomo Slovenci izumrli in pripravljali različne strategije in programe za večanje rodnosti, vendar je rodnost še naprej padala.
    Zdaj že dobro desetletje rodnost narašča, in to brez kakršnihkoli ukrepov, tudi v času najhujše krize. Razlog pa je dokaj enostaven – ženske so odlaganje rojstva prvega otroka (zaradi študija in kariere) postopoma premaknile proti zgornji meji (to odlaganje rojevanja prvega otroka je bil razlog upadanja rodnosti, kolega Sambt je naredil analizo, ki pojasnjuje ta fenomen) in zdaj se je rodnost vrnila v normalno trajektorijo.

    S pametno politiko imigracij (zelena oziroma modra karta za željene profile strokovnjakov in njihove družine) ter politiko privabljanja tujih študentov se da komplementirati demografsko trajektorijo sedanjih prebivalcev Slovenije v željeno smer.

    Najbolj pa pri tem škodijo histerične akcije in reakcije, ki panično reagirajo na kratkoročne trende in jih ekstrapolirajo na zelo dolgi rok.

    • Vsak celovit razvojni program zajema tudi celovito vse pomembne pomanjkljivosti in prilike za izboljšanje. Imigracije bi šteli med prilike za izboljšanje, premajhno rodnost pa med pomanjkljivosti. Če sta obe pomembni, jih je potrebno tudi obe obravnavati. Rodnost na ravni 1,6 z desetletnim povprečnim gradientom približno 0,025 na leto JE prav gotovo pomembna pomanjkljivost. Trend naraščanja ni prav velik. Njegova dolgoročna valovitost kaže tudi na razmeroma visoko negotovost in možnost spremembe navzdol. Ne uravnavanje takega faktorja samo po sebi vedno povzroči povečano tveganje v sistemu. Trditev, da je ukrepanje nepotrebno, ker je trend pozitiven čeprav je njegova vrednost precej odmaknjena od normale (2,1), je najmanj neumestno. Najbrž se zavedamo tudi tega, da so potrebni ukrepi za izkoriščanje prilik izboljšanja z imigracijo povsem drugačne narave, z drugačno ceno in vsebinsko drugačnimi pozitivnimi in negativnimi vplivi na družbo kot ukrepi za izboljšanje natalitete. Če so bili v preteklosti ukrepi neučinkoviti, to samo po sebi ne more biti razlog, da ne bi poiskali takih, ki pa bodo učinkoviti. Saj to je bistvo raziskav in razvoja, mar ne?

      Histeričnih akcij in reakcij pa ne bom komentiral. Pa srečno!

  3. G. Stegel,

    Ta prispevek govori o pokojninskem sistemu, demografske podatke povzemam po Eurostatu. Ukrepi na področju družinske politike tu niso zajeti, bodo pa del strategije in bodo podani posebej, malo potrpljenja. Naj omenim samo otroški UTD.
    O rodnosti pa samo to – zadnjih 14 let se v Sloveniji rodi več otrok, kot umre prebivalcev. Kar nas lahko skrbi, je ekonomsko pogojeno izseljevanje – zadnja leta po krizi to narašča, lani celo preko 14.000 prebivalcev Slovenije. Tega pa ne moremo nadomestiti z rodnostjo, ampak se to dogaja s priseljevanjem tujcev, lani jih je prišlo 15.000. Tak trend migracij lahko obrnemo le z boljšimi plačami doma, te pa moramo s pametno razvojno ekonomsko politiko najprej zaslužiti. Cilj strategije je, da se bomo v naslednjih 15 let razvijali dvakrat hitreje kot povprečje v EU 28, čez 30 let naj bi se prebivalstvo Slovenije povečalo za 50.000,
    predvsem zaradi podaljševanja življenja. Upam, da čim več tudi na račun rojstev, vendar je to bolj odvisno od posameznih mater in očetov, kot od politike. Naj spomnim, da v nedvomno bolj razvitih Italiji in Nemčiji rodnost bistveno zaostaja za našo, v marsikateri revnejši deželi v razvoju pa našo presega, torej ni vse odvisno od denarja. Je treba predvsem “delat” na tem!

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: