Kdo je Miru Cerarju miniral 2. tir – Lastna nesposobnost (3. del)

Mirko Troha

Miro Cerar bi se moral vprašati, koga je imenoval na ključna mesta projekta Drugi tir, kakšna je njihova izobrazba oz. kompetence, kakšno je njihovo strokovno znanje in izkušnje in končno, ali so etično primerni za vodenje projekta Drugi tir. Nihče med tistimi, ki vodijo projekt, ni gradbeni inženir, ki bi imel izkušnje z vodenjem gradbenih projektov. Po izobrazbi je največ ekonomistov, en arhitekt, en okoljaš in en doktor gradbenih znanosti brez izkušenj na gradbenih projektih. Miro Cerar je na ključna mesta imenoval ljudi, ki po tehnični in organizacijski plati projektu niso bili dorasli. O etično moralnih kriterijih pa naj sodi Miro Cerar sam.

Veliki favorit Mira Cerarja je bil Metod Dragonja, čigar kompetentnost je pokrivala le pripravo finančne konstrukcije, ne pa tudi tehnične, tehnološke in stroškovno terminske kontrole projekta. Finančna konstrukcija bi bila pri običajnem projektu podrejena vloga vodji projekta. In tu gre iskati napako Mira Cerarja – projekt Drugi tir ni imel vodje, ki bi bil strokovnjak, ki bi razumel tehnične probleme gradnje in poznal vsaj osnove vodenja gradbenega projekta.

Vloga projektnega vodje naj bi bila namenjena Bojanu Cerkovniku z DRI-ja, sicer izkušenemu gradbenemu inženirju, ki pa je že pri oceni stroškov projekta na 1,4 mlrd € naredil grobo napako, kar mu je z bistvenim znižanjem vrednosti projekta posredno sporočil prav Metod Dragonja, dasiravno ni inženir. Krivda Bojana Cerkovnika je še toliko večja, ker je poznal in razumel argumente stroškovnih inženirjev in kljub temu ocene prenapihnjenih stroškov ni popravil. Zastarelo je tudi razmišljanje Bojana Cerkovnika, da lahko obvladuje projekt le v excel tabelah, namesto s projektnim informacijskim sistemom. Na ta način nam sporočajo le to, da DRI ne razume kompleksnosti projekta, pa tudi to, kako na monopolnem podjetju DRI zaostajajo za sodobnimi tehnologijami. Naš glavni in monopolni državni inženir je dejansko v kameni dobi, kar se tiče informacijskih orodij za načrtovanje in obvladovanje projektov.

In če nadaljujemo pri Metodu Dragonji, ki se je pri svojih spremenljivih izjavah nevarno približeval stopnji kredibilnosti, ki je sicer značilna za Petra Gašperšiča. Metod Dragonja se je strinjal, da je lastno financiranje dolgoročno cenejše kot pa partnerstvo z Madžarsko, vendar je kljub temu vztrajal, da je ravno teh 200 mio €, razdeljenih na 45 let, nekaj, česar si Slovenija ne more privoščiti, čeprav se je proračunska situacija po letu 2015 drastično izboljšala, da Slovenija ni več v procesu presežnega proračunskega deficita in da ima od lani presežek v proračunu.

Dragonja je najprej trdil, da madžarski vložek ni nujen in se bo v primeru njihove izločitve moral nadomestiti z drugimi viri, sredi leta 2017 pa je spremenil mnenje, rekoč, da poti nazaj ni in da so Madžari dejstvo. To je opravičeval s tem, da so pridobljena evropska sredstva, ki pogojujejo  sodelovanje z Madžari. Nedavni dogovor sekretarja Jureta Lebna z Evropsko komisijo 21. marca, da postane investitor za pripravljalna dela DRSI namesto 2TDK, pa postavlja argument Metoda Dragonje na trhle temelje. Komisija ne bi dala soglasja za porabo 44 mio € za pripravljalna dela v primeru, da obstaja možnost, da se projekt ne izvede. Logičen zaključek je, da Evropska komisija ne pogojuje svojih sredstev s soudeležbo Madžarske na projektu drugega tira.

Neverjetno populistične so izjave Mira Cerarja, da bi v primeru neudeležbe Madžarske 200 mio € morali vzeti zdravstvu, šolstvu ali upokojencem. Stranka Levica mu odgovarja z enako mero, ko trdi, da je mogoče teh 200 mio € vzeti iz predvidenih dveh bataljonskih skupin za Natove misije po svetu in še vedno ostane 1,000 mio €, ki jih lahko uporabimo za zdravstvo, šolstvo in upokojence.

Če bi bil Miro Cerar pripravljen poslušati tudi argumente svojih kritikov, bi ugotovil, da so strokovni kritiki pravzaprav dobri fantje. Tisti ki so ga obkrožali in ki jim še zdaj verjame, pa so slabi fantje.

Pri tem bi radi spomnili, da je bilo ravno naše opozarjanje na nesmiselnost gradnje enega tira z ubežno cevjo tisto, ki je botrovalo odločitvi, da se bosta gradili dve predorski cevi z možnostjo položitve tirov za 2. tir enkrat v prihodnosti.

Prav tako je bila naša kritika vrednosti projekta razlog, da je Metod Dragonja zmanjšal vrednost projekta za skoraj tretjino. Res pa je, da ne vemo ali govorimo o varianti proge s predoroma s polnim železniškim profilom ali ne, saj je investicijski program še vedno tajen.

Žal ugotavljamo tudi to, da Cerarjeva vlada še vedno ni pristala na konec španovije z Madžari in še kar naprej vztraja pri nepreglednem in nestrokovnem vodenju projekta.

Če bi Miro Cerar prisluhnil kritikom, bi se projekt gradnje drugega tira začel že lani, tako pa ostaja predvsem opomnik njegovemu nasledniku, kako naj ne vodi projektov in kako naj si ne izbira sodelavcev. Miro Cerar in njegova ekipa projekta ni vodila pregledno, kritične strokovnjake je oholo ignorirala, na referendumu je zavajala in dopuščala nestrokovno vodenje projekta s strani DRI in DRSI.

Ob odstopu Mira Cerarja z mesta predsednika vlade se je pokazal njegov občutek za politično preživetje. S taktičnim odstopom, ki ni skrajšal njegovega mandata, je pokazal način, kako z ulic pred volitvami spraviti na tisoče nezadovoljnih državljanov in obrniti trend padanja politične podpore.

Zato se govori, da bo v prihodnjih tednih Miro Cerar ponovno s taktičnim manevrom žrtvoval Gašperšiča, Topolka, Kača in Vebra in jih izpostavil kot krivce za napake, povezane s projektom Drugi tir. Na ta način bo Miro Cerar ubil dve muhi na en mah: predstavil samega sebe v luči prevaranega vodje, brez osebne krivde za polom njegovega osebnega paradnega projekta in se hkrati ubranil napadov bivših koalicijskih sopotnikov. Obe vodji strank SD in Desus sta že hitela pojasnjevati, da je projekt Drugega tira projekt Mira Cerarja in njegove stranke, s katerim nista imela nič. Dodala pa tudi, da sta sama imela pomisleke, vendar sta bila, zaradi obstoja koalicije, prisiljena  podpirati Cerarjeve napačne odločitve.

Po tem, koliko svojih kadrov bo Miro Cerar okrivil za polom projekta Drugi tir, bomo lahko presodili, koliko ima dejansko vpliva v lastni stranki. V primeru, da kot vodja še obvladuje stranko, bo krivcev  več. V nasprotnem primeru pa jih bo malo in še za tiste bo poskrbel tako, da bodo prestavljeni na manj izpostavljena mesta v državni upravi.

%d bloggers like this: