Weekend reading

 

Ekonomika ameriških milijarderjev

In še video doza Bernieja Sandersa za lepši dan. O ekonomiki ameriških milijarderjev: imajo polna usta institucij, vojske in infrastrukture, vendar zanje ne bi nič prispevali, imajo pa denar, ogromno denarja, za politične donacije, s katerimi dosežejo, da jim ni treba prispevati za tiste stvari v prvem delu.

Irski uspeh (in padec): Ne nizki davki, ampak davčna oaza

Se splača ponovno prebrati in ponovno premisliti ali tiste famozne paradigme o irski inovativnosti in podjetnosti res veljajo. Ali pa gre zgolj za preprosto dejstvo, da za irskim gospodarskim čudežem dejansko stoji predvsem okolje davčne oaze.

DAMIJAN blog

Tale tekst v Naked capitalism je zanimivo branje o dramatičnem vzponu irskega gospodarstva. In razlog ni (kot govori popularna zgodba) v nizkih irskih davkih, ki so privlačili tuje investicije. Irska je imela nizko stopnjo davka na dobiček že od leta 1956 (najprej samo za dobičke od izvoza, od 1986 splošno 10% stopnjo za proizvodna podjetja, od 1987 10% stopnjo na finančna podjetja, z 2002 pa se je dvignila na 12.5%). Toda to ni dramatično dvignilo irske gospodarske rasti (glejte sliko spodaj).

Dramatična gospodarska rast je prišla oziroma “keltski tiger” se je prebudil šele po ustanovitvi Enotnega EU trga in sprostitvi kapitalskih tokov, ko je Irska ustanovila davčno oazo. En del zaslug je v davčnem zakonu iz leta 2012, ki je sicer povišal nominalno davčno stopnjo od dobička na 12.5%, toda hkrati uvedel davčne luknje in omogočil izkoriščanje transfernih cen (tipičen primer je “Double Irish“, glejte spodaj)…

View original post 1,504 more words

Kako se Google izogiba plačilu davkov …

A case in point – maybe the most spectacular– is Google Alphabet, Google’s parent company. In 2003, less than a year before its initial public offering in August 2004, Google US transferred its search and advertising technologies to “Google Holdings”, a subsidiary incorporated in Ireland, but which for Irish tax purposes is a resident of Bermuda.

Ever since then, all the profits generated by these assets have ended up in Bermuda, after a (tax-free) detour via the Netherlands – the infamous “double Irish Dutch Sandwich”. In 2015, Google Alphabet reported $15.5bn in profits in Bermuda, where the corporate tax rate is a modest 0%. It is as if every Bermuda resident (almost none of whom actually work for Google) each generated $260,000 in profits for the company.

Vir: Gabriel Zucman, The Guardian

 

 

… in kako Irska siromaši ostale države

Every country has the right to choose the form of taxation it wants. But when the Netherlands offers tailored tax deals to multinationals or Switzerland keeps the wealth of corrupt elites out of sight in its coffers, they steal the revenue of other nations. And while we lose, they win: through fees (sometimes a great influence on the international stage), and even – the supreme irony – actual tax revenue.

Take Ireland. Thirty years ago, when its corporation tax rate was 50%, Ireland collected less revenue from companies as a share of its national income than the US or the EU as a whole. Since it cut its rate to 12.5% in the 1990s – it has collected much more than high-tax countries. Is it because low taxes have spurred domestic activity, employment and growth? Not at all: the extra revenue ​originates from the fictitious profits that multinationals park in Dublin or Cork: profits generated by workers in other countries. The Irish government thus gets more income to spend on roads or hospitals; other countries get less. Nothing in the logic of free exchange justifies this theft.

Vir: Gabriel Zucman, The Guardian

Pravi razlog za ameriško davčno reformo

Pravi razlog za aktualno ameriško davčno reformo je seveda brutalno enostaven. V bistvu sta dva. Prvi razlog je, da se ameriški predsednik Trump  želi izogniti temu, da bi njegovi dediči zaradi plačila davka na dediščino morali razkosati njegovo premoženje, ki ga je ustvaril, in razprodati njegov dobršen del po kosih za poplačilo “davka na mrtve”.

Drugi razlog pa  je, da od senatorjev in kongresnikov Republikanske stranke to zagresivno ahtevajo njihovo donatorji. Ampak res zahtevajo. Držijo jih za goltanec. Brez masivnih donacij pa v ZDA praktično nihče ne more nastopiti na volitvah in biti izvoljen. Spodnji tvit to splošno znano dejstvo še enkrat več potrjuje. Republikanski politiki se niti ne pretvarjajo več, da želijo davčno reformo za spodbuditev gospodarske rasti.

Warren-tax reform

Saga bančne sanacije

Drago Babič

Sanacija slovenskih državnih bank ni zaključena, v zadnjem času se je pričel postopek prodaje Abanke, o odložitvi prodaje NLB potekajo pogajanja med slovensko vlado in Brusljem, prodaja slabih terjatev saniranih bank preko DUTB ali neposredno se nadaljuje. Dosedanji izkupiček prodaj v primerjavi s stroški sanacije je skromen, davkoplačevalcem obeta povratek le okoli tretjine vloženih sredstev, dobičke pri tem pobirajo razni finančni špekulanti iz davčnih oaz, zato nekateri upravičeno imenujejo to sanacijo »rop stoletja«.

Nadaljujte z branjem

Revolucioniranje ekonomije: Homo altruistic namesto homo economicusa?

Ricardo Hausmann je napisal lep komentar v Project Syndicate o zadnjih dogajanjih v ekonomiji, kjer se vedenjska ekonomija po zadnjih Nobelovih nagradah vse bolj sliši. Čeprav ne nujno tudi integrira v mainstream ekonomijo. Ključno je, da vedenjska ekonomija z raziskovanjem psihološke motivacije posameznikov ustvarja vse večji dvom v koncept homo economicusa, kot sebičnega bitja, ki mehansko in enoznačno maksimira svoje osebne koristi na podlagi danih omejitev v okolju. Če ste brali knjigi Freakonomics in Superfreakonomics, ste lahko na podlagi eksperimenta v izraelskem vrtcu glede plačevanja kazni za zamujanje staršev ali na podlagi ultimatum eksperimenta ugotovili, da se posamezniki ne odzivajo povsem enoznačno na ekonomske dileme. Psihološke raziskave in eksperimenti v zadnjih desetlejih so pokazali, da posamezniki pri svojem odločanju ne upoštevajo zgolj sebičnega interesa in hladne kalkulacije koristi in stroškov, ampak tudi moralne aspekte. Ne zasledujejo samo, kar se jim ekonomsko najbolj splača v danem ternutku, pač pa sledijo svojemu moralnemu imperativu oziroma temu, “kar je prav” v danem trenutku.

Nadaljujte z branjem

Multinacionalke letno v davčnih oazah utajijo za najmanj 600 milijard dolarjev dobičkov

Nova študija Torslov, Wier & Zucman (2017) (kliknite na povezavo), ki se ukvarja z “redistributivnimi učinki globalizacije“, ali po domače rečeno – skrivanjem dobičkov multinacionalk po različnih davčnih oazah, je brutalna v svojih ugotovitvah:

  • 45% dobičkov multinacionalk je umetno transferirano v davčne oaze – samo v letu 2015 za več kot 600 milijard $,
  • Globalna izguba iz naslova davka  na dobiček je okrogo 200 milijard $ na leto (12% globalnega letnega davka na dobiček),
  • Glavni luzer so države EU, ki izgubijo letno za 20% svojih davčnih prihodkov,
  • Glavne zmagovalke so Irska, Nizozemska in Luksemburg, ki obračunajo nizko stopnjo davka na dobiček (2-3%), vendar na veliko umetno davčno osnovo.

Slika 1: EU zaradi davčnih oaz letno izgubi 20% davčnih prihodkov, največ Nemčija

Zucman-Lost income of EU

Vir: Torslov, Wier & Zucman (2017

Nadaljujte z branjem

Državno lastništvo ni nujno slabše od privatnega

Bine Kordež

Državno lastništvo podjetij je verjetno ena najbolj obravnavanih tem pri nas že kar dolgo časa. Pri tem se običajno srečujemo z diametralno nasprotnimi stališči zagovornikov in nasprotnikov vloge države v lastništvu gospodarskih družb. Nasprotniki v državnem lastništvu vidijo predvsem slabo upravljanje in učinkovitost teh družb ter seveda klientelizem in korupcijo povezano z vpletanjem politike v podjetja. Nasprotniki umika države iz gospodarstva (in posledične prodaje tujcem, ki so danes edini potencialni kupci) pa opozarjajo predvsem na dejstvo, da bomo s prodajo postali kolonija in da tuji lastniki zasledujejo predvsem lastne interese. Sam sicer nisem ravno nasprotnik vstopanja tujcev v slovensko gospodarstvo, a pospešene prodaje, ki smo ji priča zadnja leta, vseeno ne zagovarjam. Predvsem pa poskušam razumeti tudi argumente, ki jih predstavljajo zagovorniki umika države iz lastništva podjetij. Zato v nadaljevanju nekaj plusov in minusov tega procesa umika države iz gospodarstva.

Tabela: Delež podjetij v dodani vrednosti po vrsti lastništva

Državno lastništvo_Kordež

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: