Blaž Zgaga v Der Spieglu razkril Volkswagnovo zasebno davčno oazo v Luksemburgu

Globalizacija in globoka integracija sta zanimivi zadevi. Na eni strani nudita skoraj popolno harmonizacijo iz vidika (skoraj ali povsem) proste trgovine in prostega pretoka kapitala, po drugi strani pa se ohranjajo globoke razlike v ekonomskih politikah, predvsem v davčnih ureditvah, ki spodbujajo davčno konkurenco med državami. To je raj za multinacionalna podjetja. Podjetja z operacijami v več državah so se temu perfektno prilagodila in pustijo svoje prihodke obdavčiti v državah z najbolj ugodno davčno regulativo. Nekateri to imenujejo davčna optimizacija, drugi pa s tem, kar te aktivnosti dejansko so – davčna evazija. Po podatkih Bloomberga izpred dveh let je 22 največjih multinacionalk v tujini skrivalo za skoraj 1,000 milijard dolarjev neobdavčenih dobičkov, naslednjih 280 multinacionalk pa še enkrat toliko.

Kot razkriva najbolj znan slovenski preiskovalni novinar Blaž Zgaga s kolegoma v Der Spieglu, se je tem velikim davčnim utajevalcem leta 2014 pridružil tudi nemški Volkswagen. Volkswagen je sedmo največje svetovno podjetje s proizvodnjo v več kot 30 državah. Razen v Luksemburgu. In prav v Luksemburgu je leta 2014 odprl podjetje, ki ima za 15 milijard evrov sredstev in samo 5 zaposlenih. Ukvarjajo se s finančnim inženiringom oziroma služijo kot zasebna davčna oaza matičnemu koncernu iz Wolfsburga.

Pri tem je vzorec (za razliko Googlovih ali Microsoftih operacij) genialno preprost. Volkswagen je v Luksemburgu odprl finančno podružnico Volkswagen Finance Luxemburg (VFL), na katero je iz nizozemske hodinške družbe prenesel lastništvo dveh ducatov svojih tujih podružnic. V letih 2014-2016 je matični Volkswagen iz svojih tujih podružnic na luksemburški VFL transferiral njihov dobiček (po plačilu lokalnih davkov) v skupni višini 5.8 milijard evrov. Del teh dobičkov je (potem ko so bili v Luksemburgu obdavčeni po 0.05% davčni stopnji) šlo matičnemu podjetju Volkswagen. Drugi del pa je naslednjem koraku VFL prek svoje hčerinske družbe Volkswagen International Luxembourg (VIL) posodil nazaj podružnicam Volkswagna v regiji. In tukaj se skriva bistvo zgodbe. Podružnice so na posojena sredstva plačevala obresti VIL-u, ta pa je te obrestne prihodke kot dividende nakazoval matičnemu VFL, ki mu pa na to ni treba plačevati davkov. Hkrati so podružnice zaradi teh plačanih obresti, ki so davčno priznani strošek, lahko zabeležile nižji dobiček in plačevale nižje davke v državah, kjer delujejo.

In v tem lepem kapitalsko – kreditnem krogu v okviru zasebne davčne oaze uspeva Volkswagnu optimizirati davke za celotno skupino. Iz pravnega vidika je cela zadeva najbrž legalna, vprašanje pa je, kako srečne so s tem aranžmajem države, kjer poslujejo Volkswagnove podružnice. In vprašanje je, kdaj bo Evropska komisija – tako kot v primeru Amazona in Googla – stopila na prste tudi Volkwagnu.

Celo zgodbo lahko preberete v Der Spieglu, povzeta pa je tudi v številnih drugih medijih, denimo Lespressu, Le Soir, El Mundo, Black Sea itd.

7 responses

  1. Na kratko.
    Pred časom ste objavili članek, v katerem g. Kordež trdi, da bi Slovenska podjetja po nemški davčni zakonodaji v zadnjih 10ih letih plačala 5 miljard davka več, kot so ga plačala po Slovenski zakonodaji!
    In sedaj se v Sloveniji najde raziskovalni novinar, ki se ukvarja in raziskuje problem (ne)plačevanja davka Nemških podjetij, nemški davčni upravi.
    Oprostite. Delo tega novinarja je tako brez vezno, da si res ne zasluži objave na vašem blogu, ki ga osebno zelo cenim in redno prebiram!

  2. Dva komentarja, zgolj za lažje razumevanje;

    1. Blaž Zgaga je članek “delal za nemški trg” in ga tudi objavil v vodilnem nemškem magazinu Der Spiegel.

    2. To, da so v Sloveniji nižji davki kot v Nemčiji, nima nobene moči argumenta za nemško davkarijo. Njo zanima le, ali nemški subjekti plačujejo davke, ki jim jih določa nemška zakonodaja. Če bi denimo naša podjetja kanalizirala prihodke ali dobičke na Irsko, kjer so še nižji davki kot v Sloveniji, bi to našo davkarjo še kako zanimalo.

  3. Moram pohvaliti delo novinarjev Spiegla, vključno z našim Blažem Zgago, da razkrinkavajo pravi obraz nemškega kapitala in države. Volkswagen je namreč delno v državni lasti (dežela Saška) in glede na nemško tradicijo tesno povezan z politično oblastjo, ki domačo avtomobilsko industrijo zelo podpira. To je bilo vidno že ob izbruhu ekološkega škandala, ko je VW goljufal s testi izpuhov, pa se mu do danes ni zgodilo nič hujšega. Ravno tako je očitna dvoličnost nemških oblasti glede davčnih utaj, saj po eni strani na veliko preganjajo manjše ribe (Liechenstein), pri velikih, kot je VW pa gledajo stran. Podobno se obnaša EK, ki bi morala VW zaradi izogibanja davkom strogo kaznovati, vsaj da bi ohranila verodostojnost, ko nabija kazenske davke Applu in Googlu, ki se izogibajo davkom preko Irske. Sploh je absurdno, da lahko sredi Evrope obstajajo takšne davčne oaze, kot je Luksemburg ali Irska, pa “nikome ništa”. Ko pa gre za našo NLB, je komisija nepopustljiva in zahteva stroge ukrepe za zaščito konkurenčnosti. Očitno veljajo v Evropi drugačna merila – ena za “velike naše” druga za ostale male kurje tatove, kamor spadamo tudi mi.

  4. To kar je v zvezi z VW ugotovil g. novinar, nima nobene teže in je navadno populistično zavajanje oz. napad na določeno podjetje brez pravega razloga.

    VW, kakor tudi podobna Nemška podjetja in podjetja drugih Evropskih držav, to počnejo odkar EU obstaja in bodo to počele tudi v prihodnje.
    Vsa stvar je v skladu z Nemško in Luxenburško davčno zakonodajo ter Evropskim pravnim redom.

    Prepričan sem, da EK pri VW, kakor tudi pri ostalih Evropskih podjetjih, uporablja iste vatle kot v primeru Appla in Googla.

    Popolnoma iste vatle uporablja tudi v primeru NLB. Kako drugače, g. Babič, pa naj reagira EK? Naši politiki so vendar tri leta NLB “prodajali”, dva mesca pred rokom, ko bi naj bila NLB prodana, pa gredo pred EK z informacijo, da so tri leta zgolj “blefirali” in da NLB ne nameravajo prodati. Oprostite, ampak to v Bruslju zveni kot slaba šala. Kaj pa čaka EU, če bo EK klonila pred takimi in podobnimi bleferji in neresneži? EK mora opraviti svoj del dogovora, Slovenska vlada pa svojega.

    Glede goljufanja VW v zvezi z izpušnimi plini v ZDA pa bi dodal samo to. Podjetju, kakor tudi odgovornim posameznikom ni bilo prizanešeno, ne v ZDA, ne v Nemčiji in ne v EU. VW je že in še bo plačal 20-30 ali več milijard EUR kazni ter stroškov. Ne razumem g. Babič, kaj hujšega bi se po vašem moralo zgoditi podjetju(, ki zaposluje 630.000 ljudi)?

  5. g. Maučec,

    To, da so davčne oaze oziroma davčno izogibanje legalne, ne pomeni, da so tudi legitimne. Ravno o tem govorim, da si močni in vplivni lahko priredijo zakonodajo tako, kot jim ustreza. In to ni prav. Kaj ima povprečni Evropejec od tega, da nekdo lahko ustanovi holding v Luxemburgu, preko katerega lahko fakturira karkoli v svoje podružnice po celem svetu? Nič. Velike firme pa imajo kaj od tega, plačajo manj davkov, zato ima povprečni Evropejec slabše izobraževanje ali zdravstvo. V Evropskem parlamentu je bilo izglasovano kar nekaj resolucij proti izogibanju plačevanja davkov preko davčnih oaz, vendar ko je potrebno narediti kaj konkretnega (na primer določiti črno listo držav, ki izigravajo davčne zakone in na tej listi bi se znašel tudi Luksemburg), naenkrat zmanjka volje. Očitno lobisti velikega kapitala delajo s polno paro.
    Če tega ne razumete, verjetno nadaljnja diskusija o izogibanju davkom ni smiselna.
    Glede goljufanja VW v zvezi z izpušnimi plini – zaenkrat je bil VW in 6 njegovih uslužbencev obsojenih za kriminalna dejanja goljufije in zarote s kriminalnimi nameni samo v ZDA – plačati mora 2,8 milijard dolarjev kazni in povrniti kupcem njihovih avtomobilov v ZDA vso škodo. V Evropi se kaj tajega ni zgodilo, VW ne priznava odškodninske kaj šele kriminalne odgovornosti za afero, posamezne države še preučujejo, ali je VW kršil zakone, v glavnem je vse skupaj prepuščeno posameznikom, da s civilno tožbo kaj iztržijo od VW. Tudi EK se drži postrani, češ, da je to stvar posameznih članic.
    Poanta je v tem, da je VW s ciljem doseganja čim večjega dobička (oz. čim manjših stroškov) zavestno kršil okoljevarstvene predpise in tako goljufal potrošnike, pa se mu še ni nič hujšega zgodilo (razen da je odstopil prvi mož Winterkorn in da nekatere avtomoble popravljajo). Kje je kazenska odgovornost vodilnih, tako kot jo zahtevajo v Ameriki? Ali je tako poslovanje korporacij nekaj normalnega in sprejemljivega?
    Če se vam to ne zdi narobe, je spet vsa diskusija o etičnosti in družbeni odgovornosti v poslovnem svetu brez pomena.
    NLB sem navrgel, ker v tem primeru EK strogo vztraja pri prej sprejetih (bolje rečeno vsiljenih) zavezah (ki pa nimajo kriminalnega ozadja, kot pri VW), pa čeprav bi hitra prodaja NLB pomenila, da Slovenski davkoplačevalci izgubimo eno milijardo evrov, ki smo jih vložili v sanacijo. Imeti isti vatel za vse stvari bi pomenilo, da bi morala EU vodilne v VW kriminalno preganjali, firmo pa razkosali in jo po tretjinski ceni (takšna cena v primerjavi s stroški sanacije se ponuja za NLB) razprodali neevropski konkurenci.
    Spet, če tega ne razumete, verjetno nimava več kaj diskutirati.

    • G. Babič,

      Davčne oaze obstajajo, odkar obstajata denar in ekonomija. So del svetovnega ekonomskega sistema in imajo minimalen škodljiv vpliv na blaginjo državljanov. Nikakor ni res, da se jih poslužujejo zgolj velika multinacionala podjetja, sploh pa ne zgolj VW -ja.
      Npr.
      Slovenski Petrol imam hčerinsko podjetje na Cipru, preko katerega nabavlja naftne derivate.
      Bivši lastniki podjetja Outfit7 so se preselili na Ciper in postali davčni rezidenti Cipra ter se tako izognili plačilu davka, ob prodaji podjetja, v Sloveniji (1 miljarda eur)… in severa ogromno drugih Slovenskih podjetij in podjetnikov posluje preko davčnih oaz npr. Merkur (vir je sicer star nekaj let)…. Predvsem manjši podjetniki davčne oaze uporabljajo za pranje denarja!

      Glede goljufanja VW v zvezi z izpušnimi plini.
      Na primerjalnem testu 2017 avtomobilov z dieselskimi motorji EURO-6 (vir Moto revija) se je VW uvrstil med proizvajalci na 2. mesto, za 1. uvrščenim BMW -jem. Najslabše se je odrezal Renault, z 4,7x višjo povprečno emisijo NOx -ov kot VW, ter 4,85x višjo povprečno emisijo NOx -ov kot BMW.

      V ZDA so okoljski predpisi glede izpuha dieselskih motorjev mnogo ostrejši kot v Evropi. V ZDA je mejna vrednost izpusta NOx 25 mg/km (40mg/milj), v Evropi je mejna vrednost izpusta 80mg/km, pri čemer je v Evropi dovoljeno, da so te vrednosti v določenih okoliščinah (varnost prometa, življenska doba motorja) tudi precej višje. V Evropi se test opravlja zgolj v laboratoriju, v ZDA opravljajo 5 testov, enega opravlja EPA (agencija za okolje) v vsakdanjem prometu.
      Iz zgoraj iz zgoraj zapisanih dejstev lahko nedvoumno sklepamo troje:
      -če je VW v ZDA kršil predpise ni avtomatsko nujno, da jih je kršil tudi v Evropi, saj so okoljski predpisi, v ZDA mnogo, mnogo strožji kot v Evropi.
      -če so bili Evropski kupci z nakupom VW avtomobila oškodovani, so kljub temu kupili avtomobil, ki je po čistosti izpuha na vrhu med avtomobilskimi znamkami.
      -in nikakor ne moremo trditi, da se VW ne obnaša odgovorno do okolja, in okoljsko ozaveščenih kupcev. Avtomobila z dieselskim motorjem, ki bi imel čistejši izpuh (razen BMW) enostavno ne morete kupiti!

      Glede kazni.
      V ZDA bo VW kaznovan v skladu z Ameriško zakonodajo, v Evropi pa v skladu z Evropsko zakonodajo in zakonodajami posameznih držav (,v kolikor je sploh prišlo do kršitev). Nikakor pa ta prekršek ni tak, da bi Evropska komisija, (ki teh pristojnost sploh nima), to podjetje, ki zelo dobro skrbi za 630.000 neposredno zaposlenih, uničila z razdelitvijo na tri dele in razprodajo.

      NLB
      Pri NLB gre za zavezo, ki jo je dala vlada RS. Definirani so vsi koraki do roka prodaje banke in po roku v kolikor RS banke ne bi prodala.
      Nikakor ne gre za vztrajanje pri hitri prodaji, ker je bil rok za prodajo (če se ne motim) cca. 4 leta. V tem času vlada RS ni naredila nič, sedaj pa nam davkoplačevalcem govori, da je EK nerazumna. Vsa krivda in odgovornost za izgubo miljarde, ki jo omenjate, je na strani vlade RS in ne EK. Tudi za vse ostale negativne posledice, ki bodo doletele banko, nosi odgovornost vlada RS! Upam, da bodo odgovorni v tej zvezi, če bo šlo za negativne posledice za banko, odgovarjali pred sodiščem!

  6. Ali so Evropejci kakšna posebna človeška rasa, ki brez škode prenese štirikrat večjo obremenitev s strupenimi izpuhi (dušikovimi oksidi) iz avtomobilskih motorjev kot Američani? Ne, samo evropski avtomobilski lobiji nadzorujejo evropsko zakonodajno oblast, da sprejema za njih ugodne, obenem za nas, navadne državljane, škodljive predpise.
    Če se nekaj takega (skupaj z množičnim davčnim utajevanjem preko davčnih oaz) zdi nekaterim normalno in sprejemljivo, bomo rabili še veliko takih, kot so Blaž Zgaga, Der Spiegel, Naomi Campbel in Bernie Sanders, da bomo vsi spregledali, kako nas dobro organizirani kapital nateguje. Sveta preproščina!
    In dokler bodo taki neobveščeni in neosveščeni ljudje prevladovali, bo preteklo še veliko vode pod Tromostovjem, preden se bo kaj spremenilo. Razen, če se bo prej pojavil kakšen Osama bin Lenin in vse skupaj po svoje zapeljal v kaos (saj nekaj podobnega z ISISom že imamo).

    Da ne bom samo kritiziral, tu in tam se pojavljajo kritike in odpori proti škodljivemu ravnanju multinacionalk glede na okolje. Tako smo v Sloveniji pred kratkim zasledili vladno strategijo, da naj bi pri nas po letu 2030 dovolili prvo registriracijo samo električnim avtomobilom in tako presekali zastrupljanje okolja, ki ga povzročajo motorji z notranjim izgorevanjem v prometu. Vendar, spet smo pri zdravi pameti, ali se vlada zaveda, da v prometu porabimo z naftnimi derivati sedaj dvakrat več energije, kot proizvajajo elektrike vse slovenske elektrarne skupaj? In bomo zato morali zgraditi za 4.000 MW novih elektrarn? Torej 4 moderne jedrske elektrarne moči po 1000 MW vsaka? In kar bi stalo kakšnih 16 milijard evrov v naslednjih 20 letih? Nekaj od tega bi lahko nadomestili z obnovljivimi viri, predvsem s fotovoltaičnimi elektratnami, vendar največ četrtino, stalo bi pa podobno ali še nekaj več po kilovatu proizvedene energije.

    Skratka, če želimo izboljšati naše okolje z zmanjševanjem škodljivih emisij iz prometa, je treba pričeti takoj s sistematičnimi in koordiniranimi ukrepi, ki pa bodo tako ali drugače precej stali. Da bi ta denar prostovoljno prispeval v zadostnih količinah veliki kapital iz avtomobilske industrije, ni za pričakovati. Morali bomo to narediti z davki. Za začetek bi bilo dobro, da z usklajeno akcijo EK zajamemo vse utajene davke avtomobilske industrije, ki se sedaj valjajo po raznih davčnih oazah in jih usmerimo v ta namen.

%d bloggers like this: