Kaj poreči na vlado, v katerem mandatu se državnozborske komisije lotevajo obravnave največjega korupcijskega škandala v zgodovini Slovenije (TEŠ 6), in ki kljub temu po nujnem (ekspresnem) postopku želi sprejeti zakon, ki prinaša potencial za korupcijo v podobnem obsegu kot TEŠ 6 in za katerega je Komisija za preprečevanje korupcije izdala negativno mnenje, z argumentom, da zaradi nejasnosti določil vsebuje izrazita korupcijska tveganja?

Kaj poreči na vlado, ki se pozvižga na mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, ki je izdala negativno mnenje o vladnem predlogu zakona in od vlade zahtevala, da zaradi nejasnosti zakonskih določil in izrazitih korupcijskih tveganj v zakonu v Državnem zboru tega zakona ne sprejema po nujnem postopku, pač pa omogoči širšo strokovno in politično razpravo o zakonu?

Kaj poreči o vladajoči stranki, ki ignorira zahtevo koalicijskih strank, da mora pred sprejemom vladni predlog zakona uskladiti s predlogom zakona, ki ga je pripravila civilna družba, in ki zakon sprejema bistveno prej, preden so se usklajevanja s predstavniki civilne družbe sploh prav začela?

Kaj poreči na vlado, ki želi ekspresno sprejeti zakon z argumentacijo, da je nujno potreben za prijavo na razpis za EU sredstva, čeprav razpisni pogoji nikjer niti v sledovih ne zahtevajo kakršnegakoli vladnega zakona kot pogoja za prijavo na razpis, niti ne zahtevajo vključenosti zasebnih ali javnih partnerjev v projekt, kar naj bi ta zakon omogočil?

So besede, da vlada laže, da manipulira, da zavaja in da načrtno pripravlja pogoje za korupcijo desetletja (…) pretežke?

Situacija v SMC-jevi vladi – s tem ekspresnim hitenjem s korupcijskimi tveganjimi obremenjenim zakonom, navkljub vsem domačim strokovnim in političnim pomislekom in nasprotovanjem – dejansko močno spominja na Madžarsko, kjer Orbanova stranka z večino v parlamentu tudi kot buldožer sprejema najbolj ekstremno radikalne zakone, proti katerim protestirajo tako domače politične stranke, civilno-družbena gibanja kot tuje institucije.

Nič čudnega, da se je SMC-jeva vlada pod vodstvom ustavnega pravnika in univerzitetnega profesorja prava dr. Mira Cerarja spečala s to isto Madžarsko, saj obe sledita istim “orbanovskim” metodam delovanja (spomnite se samo postavljanja protibegunskih žičnih ograj na državne meje, sprejema radikalnega zakona o tujcih ter branjenja ministrov, ki so jih zalotili v neetičnih poslih). Tej isti Madžarski želi SMC-jeva vlada omogočiti velike zaslužke pri kreditiranju drugega tira, privilegiran dostop do pridobitve del pri gradnji drugega tira, koncesijo v koprskem pristanišču mimo javnega razpisa in privilegiran status pri tovornem transportu na slovenskem javnem železniškem omrežju.

Ključno vprašanje pri tem je, zakaj želi SMC-jeva vlada s koruptivnimi nastavki v zakonu Madžarski to omogočiti? Gre mar za koruptivne dogovore na najvišji ravni? Gre za posel z Orbanom?

Če ne bi šlo za koruptivne namene, bi SMC-jeva vlada zakon sprejemala po rednem postopku, na transparenten način in ob širši javni razpravi in ne bi imela težav javno pojasniti, kaj je obljubila Madžarski. Toda, ker SMC-jeva vlada – v skladu z Orbanovimi metodami – z zakonom hiti po ekspresnem postopku in ignorira tako najvišje protikorupcijske organe kot koalicijske partnerje in civilna družbena gibanja, nam ne preostane noben drug sklep, kot to, da gre očitno za koruptivne namene vlade.

Toda ta potencialna korupcija bo ne bo oblatila samo vladajoče SMC, ki jo bodo naslednje volitve izbrisale iz parlamenta, pač pa tudi obe koalicijski partnerici. Upam, da sta pretehtali vsa tveganja in koristi od španovije v tem “Orbanovem poslu” Cerarjeve vlade.