Realna nevarnost globalizaciji in svetovnemu redu: Trumpov protekcionizem

Morda se motim, toda po dogodkih prejšnjega leta (Brexit, Trump) in po tem, kar se obeta letos (francoske, nemške, italijanske in nizozemske volitve), smo morda na izhodiščni točki spodnje pajkove mreže (moj najljubši graf ever). Njeno izhodišče je bil junij 1930, ko je tedanji ameriški predsednik Hoover podpisal Smoot-Hawleyev zakon, ki je podvojil ameriške uvozne carine (25.9% –> 50%) in ki je zaradi povračilnih ukrepov ostalih držav imel za posledico, da se je v zgolj treh letih vrednost svetovne trgovine skrčila na zgolj tretjino tiste iz leta 1930.

spider-web-spiral-of-world-trade_smooth-hawley

Ne pozabite, da so tudi takrat proti tej norosti protestirali praktično vsi trezni ljudje v ZDA. Leta 1930 je kar 1,028 ameriških ekonomistov podpisalo peticijo proti Smoot–Hawleyjevemu carinskemu zakonu. Tovarnar Henry Ford je zakon ocenil kot “ekonomsko norost” in celo noč preživel v Beli hiši, da bi prepričal predsednika Hooverja, naj ne podpiše zakona. Tudi glavni direktor J.P. Morgana je šel skoraj na kolena pred Hooverjem, naj ne podpiše zakona. Toda ni pomagalo, Hoover je zakon podpisal. Preostalo je zgodovina, vključno z drugo svetovno vojno.

Ko se populizem preseli v predsedniške oziroma vladne palače, je razum za dolgo časa na stranskem tiru. Populizma se ne da premagati z racionalnimi argumenti. Uniči se lahko le sam. Kar pa terja čas in ogromno nepopravljive škode.

2 responses

  1. Ja no, svet ni več tak kakršen je bil takrat. Dežela kot je Kitajska ima danes okrog 15% delež globalnega izvoza, višjega kot katerakoli država zadnjih 50 let, z nekoliko nižjim uvozom.

    https://www.google.si/amp/mobile.reuters.com/article/amp/idUSKCN0XJ097

    Pri stricu Donaldu pa že vidimo, da eno govori, dela pa povsem drugo. Na videz mirni, že kar izolacionistični retoriki na mednarodni sceni, danes sledi podatek o višanju že tako velikanskega vojaškega proračuna za 10%. Če zahodno-evropske elite verjamejo, da so Ameri njihov skoraj “naravni” zaveznik, se nimajo kaj bati. Razen morda novih beguncev, ki bodo čez določeno število let posledica rožljanja z orožjem in zapravljanja za vojne.

  2. Ker me ne bo do konca tedna, bom podal nekaj komentarjev na zalogo, upam da nisem preveč vsiljiv.
    Nazorni diagram, s katerim straši Jože svoje študente in sledilce, bi uvrstil v isto kategorijo kot “frexit.” Nekaj se iz njega lahko naučimo (n. pr. da so za svetovne vojne makroekonomski razlogi in ignoriranje stroke s strani oblasti), vendar mislim, da je aktualna situacija le nekoliko drugačna (razen v tem, da je človeška neumnost še vedno glavni sovražnik človeštva).

    Strinjam se z Borisom, da imamo novega igralca na svetovni sceni, to je Kitajsko, ki se izrazito zavzema za globalizacijo in ki skupaj z Evropo in ZDA tvori tripartitni svet, v katerem sta dva – Kitajska in Evropa (z Nemčijo na čelu) za ohranitev proste trgovine. Zapiranje mej ZDA za uvoz blaga ne bi bistveno prizadel ostalih dveh igralcev, saj sta komplementarno zadostna. V teh odnosih ne omenjam Rusije, saj je ekonomsko prešibka, da bi ključno vplivala na svetovna ekonomska razmerja, objektivno pa je zainteresirana, da globalna trgovina in razvoj raste, saj so takrat njene surovine bolj cenjene kot v stagnaciji. Dražje so edino v vojni. Sedanjo funkcijo dolarja kot rezervne svetovne valute bi prevzel evro, Evropa pa bi se s poceni uvozom na račun evra kot svetovne rezervne valute rešila sedanjih problemov s fiskalnimi primanjkljaji, tudi Slovenci bi živeli precej bolje na račun evra, brez da bi se posebej trudili (tako kot sedaj Američani). Torej, izgubile bi predvsem ZDA, ki bi jih ostala dva ignorirala.

    In tu se pojavi prava nevarnost, ki predstavlja najverjetnejši scenarij bližnje prihodnosti, kot sluti Boris : ker ZDA preveč izgubljajo v takem novem svetu, bodo poskušali z rožljanjem orožja (in z Ribentroppovskim paktom s Putinom) disciplinirati Evropo in Kitajsko, da jim še naprej priznata primat v svetu in pustita dolar pri miru. To bi pa pomenilo, da bi se nadaljevalo sedanje obleganje Evrope z begunci in občasno teroristi (ki bi izvirali iz bližnjih vojn, ki bi jih še naprej kurili Američani v Afriki in Bližnjem ter Srednjem vzhodu (Irak, Afganistan, tudi Iran po novem) in Rusi na vzhodni meji Evrope, Kitajsko pa bi strašili s konflikti v Južno kitajskem morju (otočje Spratley), še Rusi bi se zganili in ponovili konflikte ob reki Amur, preko muslimanskih zaveznic bi sprožali incidente v Sinkiangu (kjer živijo uporniški muslimani) in Tibetu. Zaenkrat Trumpova retorika (prijateljevanje s Putinom, napadanje Kitajske in Nemčije) in njegova dejanja – povečanje vojaškega proračuna, krepitev obveščevalnih služb, kažejo razvoj v tej smeri. Odločilni pa bodo karakterji glavnih igralcev – dva mačota, Trump in Putin, proti gospodinji Merkel in malemu Kitajčku (kako mu je že ime?). Vse kaže, da bomo imeli cel Trumpov mandat še eno predstavo norcev z veliko kolateralne škode.

    Skratka, en razlog več za naborniško vojsko v Sloveniji. Kako bi vse to spravili v lep diagram, pa ne vem. Mogoče bi res morali pogledati v Orwela 1984.

    Drago Babič

%d bloggers like this: