Čas za znižanje diskontnih stopenj v investicijskih projektih

V cost – benefit (CB) analizah investicijskih projektov se uporablja diskontna stopnja za preračun bodočih donosov in stroškov na sedanjo vrednost. Diskontna stopnja pri tem izraža oportunitetno ceno denarja – po domače, kaže višino nadomestila, ki jo zahtevate, da se odrečete porabi danes in denar posodite. Diskontne stopnje niso zacementirane, pač pa se načeloma prilagajajo trendom finančnih donosov na kapitalskih trgih. Evropska komisija (EK) je pred desetletjem za izračun upravičenosti posameznih infrastrukturnih projektov predpisala 7% diskontno stopnjo (podobno tudi ameriška vlada).

Vendar so se časi spremenili, donosi na državne obveznice so v zadnjih desetih letih po začetku finančne krize drastično upadli. Leta 2014 je zato EK predlagala nižje diskontne stopnje v CB analizah projektov, ki se prijavljajo za sofinanciranje iz evropskih strukturnih skladov. In sicer je predlagala 4% diskontno stopnjo v finančni analizi in 5% v ekonomski analizi. Januarja lani je tudi naše finančno ministrstvo v navodilu glede uporabe diskontne stopnje sramežljivo prikimalo tem nižjim diskontnim stopnjam, vendar še vedno zahteva preračun po 7% diskontni stopnji v analizi občutljivosti.

world-nominal-interest-rates-1993-2016-jpg

Vir: Jason Furman, CEA

Vendar so glede na trende donosov na državne vrednostne papirje in obete za prihodnost te diskontne stopnje še vedno previsoke, saj je cena denarja na trgu bistveno nižja od zahtevanega donosa investicije (sploh pa za dolgoročne infrastrukturne projekte!). Donosi na  10-letne državne obveznice v razvitih državah so večinoma upadli na 2% (iz 8%) (glejte sliko). Drastično so upadli donosi tudi na 30-letne državne obveznice večine razvitih držav in sicer pod 3% ali celo pod 2% letno. Za švicarske 30y obveznice je od leta 2008 donos upadel s 3.5% na vsega 0.5%, za japonske 30y obveznice pa je upadel z 2% na 0.67%, donos na slovenske 10y obveznice pa je trenutno pri zgolj 0.9%.

Odhajajoči predsednik Sveta ekonomskih svetovalcev predsednika Obame Jason Furman  v zadnjem policy briefu) pravi, da bi morala biti sedanja diskontna stopnja za dolgoročne infrastrukturne projekte dejansko okrog 2%. Slednje seveda pomeni, da se močno poveča donosnost vseh infrastrukturnih projektov, kajti razlika med diskontiranjem z 7% in 2% obrestno mero je dramatična.

Tudi naše finančno ministrstvo bi moralo razmisliti o znižanju diskontnih stopenj. To možnost mu daje 8. člen Uredbe EK o enotni metodologiji, ki daje državam možnost samostojnega določanja relevantne diskontne stopnje, če le njeno višino ustrezno “utemeljijo in zagotovijo njeno enotno uporabo” v podobnih projektih.

%d bloggers like this: