Vojna med IMF in Evropsko komisijo (EK) izbruhne na približno pol leta, ko se pripravi novo poročilo o napredku oziroma uspešnosti izvajanja grških reform (beri: predvsem uspešnosti rezanja javnih izdatkov). IMF že nekaj let kritizira EK, da Grčiji postavlja nemogoče zahteve glede konsolidacije javnih financ. EK namreč od Grčije zahteva, da na srednji rok (10 let) dosega primarni presežek v proračunu v višini 3.5% BDP (t.j. presežek brez upoštevanja obresti na plačilo dolga).

Ta zahteva EK praktično temelji na znanstveni fantastiki. Barry Eichengreen in Ugo Panizza sta leta 2014 naredila raziskavo, kjer sta ugotavljala, koliko držav je bilo (v obdobju 1974-2013) sposobno dolgoročno vzdrževati primarni presežek nad 3% BDP. Na spodnji sliki lahko vidite, da je bilo v zadnjih 40 letih le 8 takih držav, kjer jim je uspevalo vzdrževati 10 let dolgo primarni presežek nad 4% BDP.

Vir: Eichengreen & Panizza (2014)

Vendar, in to je ključno, Eichengreen in Panizza ugotavljata, da je za države, ki so uspele vzdrževati več kot 3% primarni presežek v obdobju vsaj 5 let, značilno:

• da so so dosegale gospodarsko rast,
• da se jim je dolg glede na BDP povečeval,
• da so vlade imele večino v vseh domovih parlamenta, in
• da so bile to pretežno leve vlade.

Primerov za države s primarnim presežkom nad 4% BDP v obdobju 10 let je ekstremno malo in primarno gre za majhne razvite države in za izjemne razmere ter v obdobju gospodarske rasti. Njihove izkušnje bo zato težko ponoviti. Natančneje:

Therefore, we provide a close examination of the five countries that were able to maintain a primary surplus of at least 4% of GDP for at least ten years (Belgium starting in 1995, Ireland starting in 1991, Norway starting in 1999, Singapore starting in 1990, and New Zealand starting in 1994). Their circumstances are special. Most of these economies are unusually small and open. Belgium’s case was associated with the special circumstances of meeting the Maastricht convergence criteria. Norway’s was associated with North Sea oil and the decision to create a sovereign wealth fund. Our findings are not encouraging as we conclude that their experience will be difficult to replicate.

Vir: Eichengreen & Panizza (2014)

Grčiji bo torej praktično nemogoče vzdrževati tako velik primarni presežek v sedanjem obdobju trajajoče recesije. Bolj kot bo zasledovala presežek, bolj bo morala rezati javne izdatke in tem nižja bosta gospodarska rast in tem hitreje se bo povečeval dolg glede na BDP. To je stvar navadne aritmetike, tehnično neizvedljivo. Drugače povedano, ne morete od države, ki je v globoki ekonomski krizi, kjer je četrtina delovno sposobnih ljudi brez službe in kjer je polovica mladih brez službe, zahtevati tako visokega presežka v proračunu, kajti ta država sploh ne more začeti okrevati. Takšna država, od katere zahtevajo “dolgoročni strogi post”, je obsojena na dolgoročno globoko stagnacijo. Ta situacija preprosto ni vzdržna, ker nezadovoljstvo med ljudmi sproži revolucijo.

No, zato IMF od držav EU zahteva, da Grčiji odpišejo polovico dolga in ji zmanjšajo zahteve glede primarnega presežka. Tako bi ji omogočili, da se postavi na noge in da sploh postane sposobna odplačevati svoj dolg.

Toda Wolfgang Schauble in njegov adjutant v EK, komisar Pierre Moscovici, se ne data. Moscovici tako v današnjem Financial Timesu piše:

It is vital that agreement on credible fiscal targets for the years beyond the programme is arrived at swiftly, and that these targets do not overestimate Greece’s ability to meet them without undermining growth. They should not be too high for too long — Greece cannot be condemned to austerity for ever — but nor should they be based on deliberately pessimistic projections or tied to demands that are politically impossible, economically undesirable and socially unacceptable.

Torej Moscovici po eni strani poudarja, da Grčija ne sme biti obsojena na “večni strogi post”, po drugi strani pa kritizira IMF, da so njegove napovedi glede vzdržnosti grških javnih financ preveč pesimistične (kot veste, je bil problem zadnjih let ravno obraten: da so bile projekcije IMF vedno bistveno preveč optimistične od tega, kar se je kasneje v resnici zgodilo). Torej Moscovici zganja veliko hipokrizijo.

Zakaj? Hja, odgovor se skriva v zadnjem stavku: ker je zahteva po odpisu dolga “politično nemogoča”. Drugače povedano, gospodar (Nemčija) v to ne privoli, zato je zahteva po odpisu dolga neizvedljiva.

Videli bomo, ali se bo IMF tokrat “potegnil ven” iz te zgodbe. To bi vsekakor razrešilo politično napetost, hkrati pa Grčijo seveda poslalo na pot bankrota in zapustitve evro območja. Kar je preprosto postalo skoraj nujno, če želi okrevati. Z evrom in tako visokim dolgom se to pač ne da.