Gre seveda za čisto špekulacijo, ki temelji na majhnem (in pristranem) vzorcu.  Toda, ko je bil ta teden objavljen javni poziv “Do Not Vote for Donald Trump” 370 znanih ameriških ekonomistov, med njimi 8 nobelovcev, in tudi nekaj mojih kolegov, so se mnogi zelo resno prestrašili. Morda tudi iz vraževerja. Zadnjič, ko so (britanski) ekonomisti tako javno pozvali volilce, in sicer  da glasujejo proti Brexitu, so se volilci večinsko odločili drugače. Še pred tem je leta 1930 kar 1928 ameriških ekonomistov podpisalo peticijo proti Smoot–Hawleyjevemu carinskemu zakonu, ki je dvignil ameriške carine na uvožene izdelke na daleč najvišjo raven (v povprečju na 45 odstotkov). Tovarnar Henry Ford je zakon ocenil kot »ekonomsko norost« in celo noč preživel v Beli hiši, da bi prepričal predsednika Hooverja, naj ne podpiše zakona. Tudi glavni direktor J.P. Morgana je šel skoraj na kolena pred Hooverjem, naj ne podpiše zakona. Toda ni pomagalo, Hoover je zakon podpisal.

Smoot–Hawleyjev zakon je nato pozvročil začetek Velike depresije, ker je izzval verižno reakcijo med ostalimi državami. Vse industrijske države so v roku nekaj mesecev sprejele povračilne carine. Ameriški izvoz se je v enem letu prepolovil. Svetovna trgovina je v dveh letih (do januarja 1933) upadla na zgolj eno tretjino obsega trgovine iz leta 1929.

Vzporedno s tem pozivom, je ta ponedeljek 19 nobelovcev iz ekonomije javno podprlo Hillary Clinton. Zanimivo pri tem je, da so se temu pozivu priključili ob – liberalnih (progresivnih) Josephu Stiglitzu in Robertu Solowu, tudi nekateri ekonomisti iz skrajne konzervativne sfere, kot so denimo Robert Lucas, Thomas Sargent, Edmund Phelps itd.

Zato so se mnogi teh dveh pozivov ekonomistov tako prestrašili. Zraven dodajte še zmanjševanje anketne javnomnenjske prednosti Hillary Clinton pred Donaldom Trumpom (po nekaterih anketah je Trump celo že v prednosti) zaradi ponovnega izbruha afere z elektronsko pošto na zasebnem serverju. Nekateri so na podlagi tega celo stavili, da bo Trump zmagal, kajti javni poziv ekonomistov bi utegnil biti dober indikator, da se bo zgodilo ravno nasprotno od tega, k čemur pozivajo oziroma za kaj se javno zavzemajo.

Vendar ne tako hitro! Ne smete tako hitro sklepati na podlagi tako majhnega (in pristranega) vzorca. Kajti ekonomisti radi pišejo javne pozive in peticije. In nimajo nujno prav. Spomnite se denimo znanega pisma “inflacionistov” iz leta 2010, ki so javno pozvali tedanjega predsednika Fed, Bena Bernankeja, naj ne zažene drugega vala kvantitativnega sproščanja, ker bi to lahko razvrednotilo dolar in pognalo inflacijo. Bernanke jih ni poslušal, pa tudi do inflacije ali razvrednotenja dolarja v teh šestih letih ni prišlo. Septembra je 306 (konzervativnih) ekonomistov, poslovnežev in predstavnikov konzervativnih think-tankov napisalo javni poziv proti Hillary Clinton, vendar so ji ugovarjali bolj iz ideoloških razlogov proti njenim ekonomskim stališčem (glede podpiranja osnovnega zdravstvenega varstva in minimalne plače). Pri tem so seveda spregledali, da je Clintonova na plačilni listi največjih igralcev na Wall Streetu in da zato finančne oligarhije ne bo prizadela, čeprav bo življenje naredila bolj znosno spodnjemu delu populacije.

Trumpov svetovalec  Peter Navarro, profesor na univerzi Irvine v Californiji, se tako norčuje iz sedanjega poziva 370 ekonomistov, češ da so se dramatično zmotili glede blagodejnih učinkov prostotrgovinskih sporazumov in da svoja prepričanja preveč utemeljujejo na učbeniških konceptih, namesto na empiričnih dejstvih. Pravi, da ekonomistom in nobelovcem nikakor ne smete zaupati glede učinkov trgovine:

Peter Navarro, a Trump adviser and professor at the University of California, Irvine, said the economics profession has been so wrong about the impact of trade deals, including both the North American Free Trade Agreement in 1994 and the accession of China to the World Trade Organization in 2001, that it has little standing to criticize Mr. Trump’s position on those pacts. Tuesday’s letter “is a headline, whatever, and then they wind up being just so horribly wrong,” Mr. Navarro said. “You shouldn’t believe economists or Nobel Prize winners on trade.”

“You don’t need a Ph.D. in economics to know Trump’s plan to cut taxes, reduce regulation, increase oil, gas, and clean coal production, and eliminate our trade deficit by increasing exports and reducing imports will significantly increase growth, boost wages and generate trillions in new tax revenues,” he said. “This new letter is an embarrassment to an economics profession which continues to insist bad trade deals are good for America—a classic case of reality running roughshod over textbook trade theory.”

Vir: Wall Street Journal

Tja, dvomim, da imajo javni pozivi ekonomistov sploh kakšno težo. Morda v strokovni ali specializirani javnosti, na javno mnenje pa prav gotovo ne prav velikega. Volilce ženejo drugi motivi, od družinske predeterminiranosti do osebne situacije (stanja denarnice in želodca) in splošne javne histerije. V slednji pa ugledni ekonomisti običajno ne nastopajo.

Kar pa seveda še ne pomeni, da Trump morda ne bo celo zmagal na teh volitvah. Toda to bi bila kvečjemu naključna korelacija in ne vzročna povezava s pozivi ekonomistov. Razen če res ne obstaja kakšna voodoo povezava. Vidite, tudi jaz sem postal previden.