Tole, kar pravi Larry Summers v Capital Ideas, je seveda absolutno logično in jasno kot beli dan. Če vas namreč skrbi velik javni dolg, je najpomembnejša determinanta tega, kakšen bo javni dolg denimo leta 2030, gospodarska rast v naslednjih 15 letih. Če bo rast nizka, bo dolg glede na BDP še dolgo ostal zelo visok. Če pospešimo rast, zmanjšamo dolgoročni javni dolg (glede na BDP). In če gospodarsko rast prek javnih investicij pospešimo danes, ko je (sicer nizka) stopnja rasti BDP višja od dolgoročne obrestne mere, po kateri se zadolžujemo, bo javni dolg glede na BDP po definiciji začel upadati kljub povečanju zadolžitve. To izhaja iz osnovnih makroekonomskih identitet, brez upoštevanja kakršnihkoli multiplikatorjev. To najdete v vsakem makroekonomskem učbeniku in noben študent ne more narediti izpita pri Makroekonomiji, brez da bi znal to izpeljati in pojasniti.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

V poročilu Dela z dne 26.2.2016 o kazenskem postopku proti obtoženim članom uprave NLB Drašku Veselinoviču, Mateju Naratu in Miranu Vičiču zaradi odobritve izjemno ugodnega stanovanjskega kredita bivši vodji kabineta predsednika Vlade RS Simoni Dimic in njenemu očetu lahko preberemo, da je bivši predsednik uprave NLB Draško Veselinovič pojasnil, da je bilo kar 98% vseh kreditov odobrenih izven kriterijev internega cenika NLB. Logično lahko sklepamo, da je samo 2% odobrenih kreditov upoštevalo cene iz internega cenika NLB.

Nadaljujte z branjem→

Robert Reich, nekdanji minister za delo v Clintonovi vladi, sicer pa profesor na Univerzi Berkeley in zelo znan kolumnist ter avtor knjige “Saving Capitalism”, v odprtem pismu republikanski establishment, tja, v bistvu obtožuje, da so v svojem kratkovidnem pohlepu uničili srednji razred, temeljno bazo svojih kupcev in ustvarili velik odpor proti liberalizaciji, imigraciji in globalizaciji, pa tudi proti establishmentu nasploh. Ta odpor že udarja nazaj in bo privedel do velikih družbenih sprememb. Preberite, izjemno dobro napisano.

You are the captains of American industry, the titans of Wall Street, and the billionaires who for decades have been the backbone of the Republican Party.

You’ve invested your millions in the GOP in order to get lower taxes, wider tax loopholes, bigger subsidies, more generous bailouts, less regulation, lengthier patents and copyrights and stronger market power allowing you to raise prices, weaker unions and bigger trade deals allowing you outsource abroad to reduce wages, easier bankruptcy for you but harder bankruptcy for homeowners and student debtors, and judges who will let you to engage in insider trading and who won’t prosecute you for white-collar crimes.  

All of which have made you enormously wealthy. Congratulations.

But I have some disturbing news for you. You’re paying a big price – and about to pay far more. …

Nadaljujte z branjem→

Simon Wren-Lewis odpravlja nekaj zmede v glavah nekaterih ekonomistov glede dveh stvari: (1) ali je helikopterski denar (HD) konkurenčen fiskalni politiki, in (2) ali HD vpliva na dvig ali znižanje obrestnih mer. Odgovori so zelo preprosti. Prvič, HD ni konkurenca fiskalni politiki, pač pa alternativa (itak nedelujoči) politiki monetarnega kvantitativnega sproščanja, ko je fiskalna politika odsotna. Načeloma je v času kronično prenizkega agregatnega povpraševanja boljša fiskalna politika, ki se osredotoča na velike javne investicije (infrastruktura in človeški kapital, t.j. šolstvo in zdravstvo), saj na eni strani dvigne agregatno povpraševanje, na drugi strani pa vpliva na povečanje produktivnih kapacitet in s tem potencialnega outputa prek trajnega dviga produktivnosti. Nadaljujte z branjem→

Diskusije med demokratsko-naravnanimi ekonomisti glede plauzibilnosti napovedi velikih učnkov ekonomskega programa Bernieja Sandersa so na površje ponovno potegnile diskusije, ki so se dogajale 35 let nazaj – glede učinkov Reaganovega ekonomskega programa. Tudi takrat so bili ekonomisti, le da je šlo za republikansko naravnane ekonomiste, razdeljeni v tabore. Monetaristi so bili skeptični do velikih učinkov programa, hard core supply-siderji so bili “all in“, medtem ko so bili, “establishment ekonomisti“, torej tisti, ki so delali za vladni Council of Economic Advisers (CEA), zmerno skeptični. Debata je šla v smeri, ali je visoka gospodarska rast možna ob tem, ko je Fed zategnil monetarno politiko in drastično dvignil obrestno mero, da bi znižal inflacijo. Drugače rečeno, ali bo cena zniževanja inflacije uničila tudi ves stimulus, ki naj bi ga prineslo znižanje davkov.

Nadaljujte z branjem→