Davčna reforma NE razbremenjuje srednjega razreda

Bine Kordež

V zadnjem tekstu ob padcu mini davčne reforme sem zapisal, da bi namesto nepreglednega znižanja obdavčitve dodatnih prejemkov zaposlenih, mogoče »vseeno raje premislili o korekcijah davčne lestvice, tudi za ceno manjših prilivov v proračun«. Čeprav sem ocenjeval, da kakega podobnega poskusa z znižanjem dohodnine kot ga bodo uvedli s 1.1.2016 v Avstriji, ne upamo izvesti, se je ministrstvo za finance vseeno odločilo za manjšo korekcijo in znižanjem obdavčitve višjih plač. Menim, da je odločitev dobra, vseeno pa preseneča argumentacija, da gre za razbremenitev srednjega sloja. Ta poudarek smo slišali s strani premiera in praktično ni bilo medija, ki te trditve ne bi ponovil. To preprosto ne drži in zato na kratko nekaj konkretnih številk.

Po predlagani spremembi davčne lestvice se meja za prehod iz drugega razreda s 27 % obdavčitvijo v tretji razred z 41 % stopnjo dohodnine dvigne za 1.440 evrov letno. V praksi in poenostavljeno povedano bodo zaradi te spremembe (če bo sprejeta), vsi davčni zavezanci, ki danes prejemajo več kot 1.550 evrov neto mesečno, po novem prejeli 17 evrov na mesec več (ali 200 evrov na leto). Če smo natančni je vmes tudi nekaj tisoč ljudi, kjer bo sprememba manjša, ker so s plačo ravno na prehodu iz enega v drug razred, a skupaj naj bi teh 17 evrov več prejemalo okoli 115 tisoč davčnih zavezancev oz. dobra desetina vseh.

Poudarek spremembe je torej v tem, da bodo nekaj več prejemali vsi zaposleni z neto mesečno plačo 1.550 evrov in preprosto ni razumljivo, na osnovi katerih kriterijev ti zaposleni spadajo med srednji sloj. Če je zgornjih 10 odstotkov najbolje plačanih (zanje velja sprememba) v Sloveniji srednji sloj – kdo pa se potem uvršča v višji sloj? In ali je 90 % vseh davčnih zavezancev, ki prejemajo manj kot 1.550 evrov na mesec spodnji (nižji) sloj? Seveda ne obstaja nobena uradna delitev oz. natančni kriteriji za razdelitev prebivalstva na spodnji, srednji in višji sloj, a po logiki bi med višji sloj šteli mogoče 10 ali celo 20 % ljudi z najvišjimi prejemki, nato pa sledi srednji sloj in na koncu še prejemniki najnižjih dohodkov.

Predlagana sprememba torej nedvomno razbremenjuje (sicer ne veliko) višji sloj, torej vse ljudi z najvišjimi prejemki v državi, medtem ko se davčna razbremenitev srednjega (denimo) pol milijona davčnih zavezancev, ne dotika. Seveda takšna interpretacija ni všečna in zato se predlagatelji zatekajo k, preprosto povedano, zavajanju – in vsi to mirno ponavljajo. Odprto vprašanje je edino, ali gre za namerno napačno predstavljanje učinkov davčnih sprememb ali pa predlagatelji preprosto ne razumejo, kdo bo dejansko deležen sprememb?

Morda še podatek, da bo ta sprememba proračunu v prvi fazi »odnesla« 23 milijona evrov, a ministrstvo najbrž računa, da bo v proračuna priteklo nekaj več drugih davščin zaradi povečane potrošnje. Znižanje najvišje stopnje dohodnine v višini 50 % na 41 % (kar je bilo v razpravi) pa bi znižalo prilive za kakih 10 milijonov evrov, a verjetno bi se manj tega izpada vrnilo nazaj v proračun preko povečane potrošnje.

Na naslednji sliki pa še primerjava s spremembo obdavčitve (nižje dohodninske stopnje), ki jo s januarjem uvaja tudi Avstrija.

Če bomo pri nas zmanjšali dohodnino za 17 evrov mesečno dobrim deset odstotkom ljudi z najvišjimi prejemki, bo pri sosedih to zmanjšanje v povprečju nekje okoli 80 evrov mesečno. Tam bodo ugodnosti deležni tudi slabše plačani, največ pa seveda ljudje z višjimi prejemki (196 evrov mesečno). Je pa res, da uvajajo še en dohodninski razred s kar 55 % stopnjo dohodnine – a šele za prejemke nad milijon evrov. Takih pa je celo v Avstriji menda samo nekaj sto na Dunaju.

%d bloggers like this: