Opustitev evra je nujna, če želimo ohraniti evropsko integracijo

V prejšnjih dveh postih sem navedel, kako so evropski politiki ignorirali svarila evropskih in ameriških ekonomistov, da projekt evro ne more biti uspešen in da bo ustvaril velike konflikte med državami. Projekt evro je državam vzel osnovna orodja za prilagajanje v času krize, medtem ko uporabo skupnih orodij določa Nemčija: bodisi jih je dolgo prepovedovala (omejevanje ECB pri izvajanju njene temeljne funkcije posojilodajalca v skrajni sili) bodisi jih še vedno omejuje (nesmiselna pravila fiskalnega pakta v času krize). Evro je za države v krizi, kot sem že nekajkrat napisal, kot da bi nekomu zvezali obe roki na hrbtu in nanj poslali tolpo huliganov. Evro je glavni razlog, da se evrske države ne morejo odlepiti iz krize.

Kakšne so opcije?

Paul Krugman, ki je bil eden glavnih kritikov evra pred njegovo uvedbo, pravi, da ni lahkega izhoda iz te situacije. Z evrom so države namreč na slabšem kot v primeru fiksiranih tečajev ali zlate valute. V prvih dveh primerih bi lahko devalvirale valuto in povečale svojo konkurenčnost, hkrati pa bi lahko uporabljale tudi fiskalno politiko ter uporabile monetarno politiko za povečanje denarne mase. Vendar pa zdaj nimajo svojih valut in se nimajo nikamor vrniti. Ponovna uvedba lastne valute je drag in dolgotrajen postopek. Pomislite na finančne trge in na težave pri refinanciranju obveznosti države zaradi nenadoma povečanega country riska.

Toda ni nemogoč ali prohibitivno drag. Evrske države bodo preprosto morale razmisliti o kontroliranem izhodu iz evra. Najbolj logična varianta je, da Nemčija in njeni sateliti ostanejo na evru, ostale države, vključno s Francijo in Italijo, pa uvedejo nazaj lastne valute. Za začetek nacionalne evre (glej predlog Steva Keena), nato pa jih preimenujejo v stara lokalna imena. To v bistvu pomeni, da bi se EU vrnila nazaj k staremu sistemu skupne obračunske enote in fiksiranih medvalutnih deviznih tečajev (ERM). Prednost tega pristopa je, da bi z devalvacijo “nacionalnih evrov” tudi vrednost dolga v nacionalnih evrih upadla v enaki meri kot prihodki domačih subjektov.

Tak kontroliran razpad evro območja ne bi imel tako negativnih posledic na finančne trge in možnost refinanciranja držav, kot če bi evro zapustile posamične periferne države.

Toda opustitev evra je nujna, če želimo ohraniti evropsko integracijo. Glejte konflikte in politično razdelitev, ki se je oblikovala prejšnji konec tedna na pogajanjih o tretjem paketu pomoči Grčiji in na katero je opozoril Donald Tusk, predsednik Sveta EU. Skupno gospodarsko območje z nekaj koordinacije valutnih tečajev (da ne pride do konkurenčnih devalvacij) se zdi (zaenkrat) optimalna varianta. Če želimo ohraniti združeno Evropo, potrebujemo danes bistveno manj (restriktivne) Evrope.

%d bloggers like this: