Dobra poteza Yanisa Varoufakisa: po razglasitvi rezultatov so nekateri “partnerji” iz evroskupine izrazili “preferenco po njegovi odsotnosti” na srečanjih evroskupine, zato se je, da bi pomagal do lažje in hitrejše sklenitve sporazuma s kreditodajalci, umaknil iz ministrske pozicije. Zelo častna poteza. Varoufakis:
Soon after the announcement of the referendum results, I was made aware of a certain preference by some Eurogroup participants, and assorted ‘partners’, for my… ‘absence’ from its meetings; an idea that the Prime Minister judged to be potentially helpful to him in reaching an agreement. For this reason I am leaving the Ministry of Finance today.
Ostanejo pa nam seveda zgodovinske slike. Tista denimo, kjer Wolfgang Schaeuble na prvem srečanju s pogledom ubija kolega iz Grčije. In pogrešali bomo prizore, kjer Varoufakis nizozemskega uniformiranega kolega in predvsem politika Dijsselsbloma na srečanjih evroskupine uči osnov makroekonomije v monetarni uniji. Neuspešno sicer. In prav veliko talenta za politiko Varoufakis tudi ni pokazal. Toda Dijsselsblomu et co. je dal lekcijo iz taktike. Iz izgubljene situacije je Grčija s tvegano potezo izvlekla veliko politično (in moralno) prednost. No, počakajmo še na izid pogajanj glede novega sporazuma…
DAMIJAN blog 
Oleeeeeeee je izraz pri flamenku, ko okolica vzpodbuja glavnega plesalca ali plesalko z izrazi obcudovanja in energicnosti. Najbolj pravi izraz za Grke se mi zdi v tem trenutku, ko so si upali pokazati veliko figo zmotnim reformam in ukrepom, ki so jih do konca razlocecili in obubozali kot narod. In pot, ki bo za seboj potegnila mnoge druge v podobni situaciji. Oleeeeeeee!
Všeč mi jeVšeč mi je
Hm, castna poteza ali rep med noge? Ne bi rad bil v vlogi grskega financnega ministra, ce bo treba vpeljat paralelno valuto in jo takoj potem devalvirat za 30%.
Všeč mi jeVšeč mi je
Bil sem presenečen, a zdaj tudi jaz mislim, da je to dobra poteza. Varoufakis ve kaj je, “preveč” kljubovalna figura za evropske oblastne elite, en tak erektriran grški peni*, ki vendarle razmišlja z zgornjo glavo in ve, da je enkraten in dober “nateg” te elite morda že dovolj. Naj zdaj kdo drug nadaljuje začeto delo, seveda pod isto streho, oz. vlado.
Všeč mi jeVšeč mi je
Enkratno:
“And I shall wear the creditors’ loathing with pride.”
Všeč mi jeVšeč mi je
Mene ni prepričal. Če pogledamo celoten kontekst 3 dni kasneje, vidimo, da so bile v torek grške banke zaprte in da Grki pravzaprav nimajo nobenega drugega načrta od ponosnega prosjačenja.
Vprešanje je, za koga je Varufakis dejansko delal? Vse bolj se zdi, da ni deloval niti v korist Grčije, niti v korist EU, temveč večina njegovih potez koristi nekomu tretjemu (grške bogatune (in vojsko!?) je pustil povsem nedotaknjene (kako zelo marksistično je to); lepo je pozivati na solidarnost, vendar, kje je solidarnost med Grki, ki so letos z bank dvignili približno za celoten grški BDP €, in Grki, ki nimajo za kruh? Zakaj bi morali biti vsi ostali davkoplačevalci EU solidarni tudi z dvema grškima ladjarjema, ki sodita med deseterico najbogatejših ljudi na svetu? Ali pa z Varufakisovim komunističnim očetom, ki je šef grških jeklarjev?), vse bolj očitno je, da je Varufakis deloval kot nekakšen Soroševsko-banksterski trojanski konj, naključni komust dopoldne, popoldan in zvečer pa v družbi z neokoni (ključno vprašanje je, s kom je ponoči).
Varufakisa najbž čaka še svetla prihodnost – načeloma se ne bom čudil, če bo lepega dne postal ljubljeni upravnik Grčije, morda celo Evrope.
Všeč mi jeVšeč mi je