Vlada je prejšnji teden predlagala zakon o fiskalnem pravilu, ki naj bi nadomestil prejšnji predlog zakona o isti zadevi. Oba naj bi poskušala zadostiti obveznosti iz 148. člena ustave, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Vendar pa je pot do tega cilja v obeh aktih zelo različna. Je to pomembno?

Je, vendar ne tako zelo, kot bomo videli v nadaljevanju. Medtem ko je prejšnji predlog zakona določal, da se dovoljena rast javnofinančnih izdatkov vseh sektorjev države v določenem letu določa na podlagi predpisane formule (t.i. švicarska formula), pa novi zakon ne določa nobene formule. Nadaljujte z branjem→

• The case for opportunistic inflation – The Economist
• What’s the Matter with Economics? – Alan S. Blinder
• How Science Suffers During Government Shutdown – Scientific American
• Are We Mismeasuring Productivity Growth? – David Beckworth
• A Note on Oil Prices and the Economy – Paul Krugman
• The Long and Short of Falling Energy Prices – macroblog
• The Fed and ECB differ sharply on the oil shock – Gavyn Davies
• Demography Is Rewriting Our Economic Destiny – Bloomberg View
• How Did Germany Limit Unemployment in the Recession? – Tim Taylor
• European headwinds: ECB policy and Fed normalisation – Vox EU
• Women, Mathematical Skills, Academia – Tim Taylor
• The Panic of 1819 – Liberty Street Economics

Koala Voice, zmagovalci lanske Špil lige. Zelo obetajoč band.

Bullet in the Brain

Nadaljujte z branjem→

Mark Thoma si izprašuje vest in se sprašuje, katere mite mu je razbila sedanja Velika recesija. Denimo, da “pumpanje” velikih količin denarja v gospodarstvo s strani centralne banke nujno vodi v visoko inflacijo ali da sta monetarna in fiskalna politika na dolgi rok nevtralni – da ne moreta vplivati na strukturno raven proizvodnih kapacitet ali na naravno stopnjo brezposelnosti. Thoma pa priznava tudi, da ga je sedanja kriza naučila, da je treba ukrepe ekonomske politike prilagoditi bolezni – torej oblikovati pravilen mix ekonomskih politik.

Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Nas mora skrbeti, da se slovenski mediji niso niti zdrznili ob letošnji objavi evropske komisije o inovacijski dejavnosti članic (Innovation Union Scoreboard 2014)? V končni fazi nam ne prinaša nič pretresljivega. Naše stanje ni alarmantno. Ne čaka nas poostreni nadzor inovacijske dejavnosti, nihče nas ne primerja z Grčijo, nikogar ne skrbi, ali smo uničili prihodnost naših otrok. Še vedno se uvrščamo med inovacijske sledilce v varnem zavetju evropskega povprečja. Primerjava z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi članicami Unije nas slika celo v zelo pozitivni luči. Vse je torej videti zelo solidno, če že ne odlično.
Nadaljujte z branjem→

Poglejte rezultate te ankete:

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Na teh straneh sem že večkrat pisal o problemu izračunavanja rasti BDP. Najbolj običajen je prikaz izdatkovne strukture (delež različnih vrst potrošnje – prebivalstva, države, investicij ter neto menjave s tujino), kjer pa je uvoz v celoti odštet od izvoza ne glede na to, pri kateri potrošnji je uvozno blago porabljeno. Zaradi tega ob rasti uvoza precenjujemo vpliv domače potrošnje na spremembe BDP (in obratno). Zato poglejmo, kaj se dejansko dogaja z letošnjo rastjo BDP, torej katera potrošnja spodbuja hitrejšo rast. Nadaljujte z branjem→

Jure Jež

Danes je bil spet en turoben jesenski dan z obilo potencialnega negativizma, vendar so novice z aktualnega političnega parketa malo boljše. Vlada in sindikati javnega sektorja so našli skupni jezik in jutrišnja »manifestacija« sindikalne moči je odpovedana oziroma prestavljena na kakšen drug politično »primernejši« trenutek.

Vendar pa me ob pregledu novic na portalih dnevnega časopisja spet zmoti članek »Sladke pijače – Davek bodo plačali kupci«. Še posebej zato, ker se je v preteklem tednu razširila neformalna novica iz dobro obveščenih virov blizu finančnega ministrstva, da so naši vrli financarji ugotovili, da predvideni izplen osmih mio evrov ne odtehta vseh problemov, ki jih bo uvedba davka na sladke pijače prinesla. Nadaljujte z branjem→

Nova knjiga Barryja Eichengreena (UC Berkeley) “Hall of Mirrors” o dveh največjih krizah v zadnjih sto letih. Eichengreen se odlično sprehaja med obema krizama in kaže podobnosti med obema iz vidika glavnih igralcev in dogodkov. Denimo glede pohlepnežev (Charles Ponzi vs. Bernie Madoff), popravkov zakonodaje (Glass-Steagall Act vs. Dodd-Frank), ekonomskih svetovalcev (Rooseveltov team vs. Obamin team), kolaps finančnih institucij (Union Guardian Trust vs. Lehman Brothers), balonov (nepremičninski boom na Floridi vs. drugorazredni hipotekarni krediti). Kaže pa predvsem na to, kaj smo se iz Velike depresije naučili (hitro reševanje bank, začetni fiskalni stimulus, velik monetarni stimulus) in česa se nismo naučili dovolj (prehitro zmanjšanje fiskalnega stimulusa, kar je v Veliki depresiji leta 1937 povzročilo ameriški povratek v recesijo, v Evropi pa v sedanji Veliki recesiji neskončno vztrajanje v recesiji z dvojnim ali trojnim dnom).

Eichengreen kot izvrstni ekonomski zgodovinar kaže, kako pomembno je poznati in razumeti zgodovino, da bi se izognili delanju napak v sedanjosti. Zame odlično čtivo in pripomoček pri pripravljanju predavanj. Nadaljujte z branjem→