Razlika med gospodinjstvom in državo

Nekateri bralci so imeli nekaj težav pri razumevanju razlike med gospodinjstvom in državo v mojem petkovem članku Ko gospodinjska logika švabske gospodinje odpove. Za lažje razumevanje sta spodaj navedeni dve ključni razliki.

Prvič, država ni gospodinjstvo, ker načeloma ni finančno enako omejena. Država ima za razliko od posamičnega gospodinjstva stabilizacijsko funkcijo in mora poskrbeti za izravnavanje ciklov, da so odkloni v pozitivno ali negativno smer obvladljivi. V slabih časih se gospodinjstva (in podjetja) zakrčijo, država pa mora poskrbeti, da se krč čimprej sprosti in “priskrbeti” podjetjem in gospodinjstvom delo. Gospodinjstva si v času krize ne morejo sama pomagati – z varčevanjem zgolj zmanjšujejo lastne stroške, ne vlečejo pa se iz krize. Iz krize bi se potegnila le, če bi investirala – denimo v obrtniško delavnico in si tako povečala prihodnji denarni tok.

In drugič, v zgornjem primeru glede gospodinjskih nakupov hiše ali avta gre za neproduktivne naložbe, za katere se zadolžijo gospodinjstva. Te naložbe za sama gospodinjstva ne ustvarjajo ničesar novega in ne povečujejo denarnega toka. Zanje pomenijo zgolj strošek, ki se mu v času krize zlahka odpovejo. (Če bi pa gospodinjstva investirala v hiše in avtomobile v času krize, bi pomagala drugim podjetjem in zagnala gospodarski cikel. Vendar tega ne naredijo in raje varčujejo, ker vidijo samo svoj omejeni horizont). Država pa ima širši in daljši pogled. Kar je za nekoga strošek, je za drugega dodatno delo in prihodek. Pri državnem zadolževanju za javne investicije v infrastrukturo v času krize gre za zadolževanje za produktivne naložbe. Za naložbe, ki bodo zagnale gospodarsko kolesje. Naložbe, ki bodo ustvarjale novo dodano vrednost in delovna mesta. Naložbe, ki bodo povečevale BDP in dale delo desettisočem podjetij in zaposlenih. Namesto države v tako hudi depresiji tega nihče ne bo naredil, gospodinjstva pa zaradi opisanega zelo omejenega in kratkovidnega horizonta sploh ne, zato bi se brez države depresija poglabljala in nadaljevala v neskončnost.

One response

  1. Vse lepo in prav, ampak sam se bojim ene stvari. Prihodkov v proračun je 8,5 milijarde evrov. Če odštejemo 1,5 mrd za upokojence in 1,2mrd za kredit dobimo na razpolago 5,8mrd evrov za tekočo porabo brez novih kreditov. In šele ko bomo zapufani 50 mrd evrov, ko bomo za obresti dali 2,5mrd evrov, ko nas bodo upokojenci stali 2 mrd, in ko nam bo ostalo od 8,6mrd evrov prihodkov za tekoče posle samo še 4,1mrd evrov bomo ugotovili, da za PREKOMERNO zapufavanje ni bilo dobro. In potem bo spet vsega kriv kapital! Saj vemo, kozarec vina je dober za zdravje, firkel pa škoduje.

%d bloggers like this: