Naši otroci kot bodoči morilci na daljavo?

Odličen zapis Lenarta J. Kučića v Sobotni prilogi Dela o sodobnih morilcih, ki prek brezpilotnih letal kot v računalniških igricah za otroke ubijajo “realne” ljudi širom sveta. Namišljene “teroriste” oziroma tiste, ki jih ZDA razglasijo za “sovražnike”. Brandon Bryant jih je ubil 1,626 preden se je duševno zlomil.

V postave in njihovo vozilo je usmeril nevidne laserske žarke, ki so raketo usmerili proti cilju. Slušalke so ukazale ogenj in čez nekaj dolgih sekund se je na vseh zaslonih pokazala bela svetloba. Ko so kamere znova razločile podrobnosti, sta s pilotom preletela območje eksplozije in natančno posnela razdejanje. Okoli avta so ležali ostanki trupel, malce stran sta opazila ranjenca, ki mu je izstrelek odtrgal nogo. Na posebni kameri sta opazovala, kako je iz njegovega telesa skupaj s krvjo odtekala toplota. Ko se je ranjenec umiril, sta s pilotom potrdila končno število žrtev in odletela. Nadaljujte z branjem

Kdaj bodo podjetja spet zaposlovala?

Od začetka krize v letu 2008 in do začetka letošnjega leta je Slovenija izgubila 134 tisoč delovnih mest in pridelala 67 tisoč brezposelnih. Razlika med obema je, da se je del prej zaposlenih umaknil v neaktivnost (upokojitev), v tujino ali v sivo ekonomijo, le polovica pa je registriranih kot brezposelne osebe. Ameriški ekonomist Arthur Okun je leta 1962 pokazal, da med obema – brezposelnostjo in gospodarsko rastjo – obstaja močna korelacija, in sicer v razmerju 1 : 3. Če BDP pade za 3%, se stopnja brezposelnosti poveča za približno 1 odstotno točko. Ta  »Okunov  zakon« so v zadnjih desetletjih velikokrat empirično preverili in še vedno zelo dobro deluje. Še več, kot so pokazali Ball, Leigh in Loungani v letošnji zelo obširni raziskavi, znaša to razmerje za razvite OECD države v zadnjih treh desetletjih približno 1 : 2.5. * Nadaljujte z branjem

Ugrabljeni regulatorji

Dušan Caf

Dobro desetletje po liberalizaciji telekomunikacijskega trga je Slovenija po nekaterih kazalnikih med najslabše razvitimi članicami Evropske unije. Celo države, ki smo jih pred petnajstimi in več leti uvrščali med manj razvite, so telekomunikacijsko danes razvitejše od Slovenije. Zalomilo se nam je tako v storitvenem kot v proizvodnem delu telekomunikacijske industrije. Nekaj svetlih izjem nas ne sme odvrniti od identifikacije problemov in njihovega reševanja. Kaj se je zgodilo? * Nadaljujte z branjem

Kreativnost in glasba – Broken Social Scene (reobjava)

Precej pozno, vem. Na Broken social scene sem postal pozoren šele pred nekaj leti. Tri leta bo, kar sem naletel na blog Richarda Floride, avtorja The Creative class, ki je povezoval inventivnost glasbene scene s kreativnostjo in tehnološko inovativnostjo okolja. Florida je s kolegi preučeval 31 ameriških glasbenih regionalnih klastrov in razvil tezo, da okolja, kjer je glasbena scena zelo inovativna, generirajo širšo družbeno kreativnost. Po eni strani, ker »scena« širi skupne vrednote v okolju glede vzorcev obnašanja in potrošnje. Po drugi strani pa, ker »scena« na enem mestu združuje vrhunske talente, sofisticirane potrošnike, kulturne trendseterje, ekonomsko infrastrukturo in forum za predstavitve ter seveda poslovneže, ki v sceni vidijo svojo poslovno priložnost. In ko se scena krepi, privablja vedno nove talente in kapital, kar iz scene naredi glasbeni in poslovni klaster. * Nadaljujte z branjem

Vikend z Broken Social Scene

Ne glede na petkov poslovilni koncert skupine Res Nullius (za spremembo je bil bolj energičen, čeprav še vedno absolutno minimalističen in nekomunikativen) je bil to zame vikend skupine Broken Social Scene. Leta 2010 sem pisal o njih (tukaj). Tole je njihov lanski koncert “Live at Terminal 5“, čista energija. Ob že uveljavljenih 7/4 Shoreline, It’s All Gonna Break,”Almost Crimes“, “Cause = Time” itd., se meni kocine postavijo pokonci ob pesmih “All to all” (poslušajte od minute 0.22.26 naprej) ter “The Sweetest Kill” (poslušajte od minute 0.41 naprej)

Nadaljujte z branjem

Vikend branje

Kaj bo po petku 13.?

Najbolj točen odgovor je: sobota. Po petku 13. decembra bo dokaj zanesljivo nastopila sobota 14. decembra. Razen, če bo konec sveta. Najbrž bodo zaprte podružnice vseh osmih bank, ki so šle skozi ocene stresnih testov. V ponedeljek 16. decembra pa bo običajen delovni dan, ko bodo odprte vse banke. V vmesnem času se bo – z administrativno operacijo – izvedla celotna operacija prenosov slabih kreditov na slabo banko ter dokapitalizacije državnih bank. * Nadaljujte z branjem