Zakaj so ocene Bruslja tako blage?

Evropska komisija je danes ocenila predlog proračuna Slovenije in njeno ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja. Mnoge je presenetilo zelo “blago” mnenje Bruslja glede ukrepanja Slovenije in drugih članic za odpravo presežnega primanjkljaja.

Proračunski predlog Slovenije je v skladu s pravili, a manevrskega prostora ni; zdi se, da država letos učinkovito ukrepa za odpravo presežnega primanjkljaja … Po njihovih ocenah bomo v prihodnjem letu izpolnili priporočilo glede fiskalnega napora.” (Finance)

Zakaj je Bruselj podal tako blage ocene? Mnogi bodo v tem iskali teorije zarote, vendar pa so razlogi bistveno bolj prozaični.

Za vse, ki s(m)o v zadnjih dveh mesecih imeli opravka z mednarodnimi institucijami, vključno z Evropsko komisijo, je ocena Bruslja glede slovenskega proračuna povsem pričakovana. Gre za dve stvari.

Prvič, obstaja zavedanje, da slovenski proračun ni idealen, je pač odraz stanja, v katerem je slovensko gospodarstvo. Če bi vlada bolj skrčila javne izdatke, bi še bolj negativno vplivala na že tako negativno gospodarsko rast, kar bi še bolj povečalo primanjkljaj in javni dolg.

Drugič, Evropski komisiji je prišla do živega stalna kritika IMF in ZDA, da je po nepotrebnem prisilila države članice v prehitro fiskalno konsolidacijo, zaradi česar je celotno evro območje po nepotrebnem pahnila v skoraj dveletno recesijo. Posledično je negativno vplivala tudi na celotno svetovno gospodarstvo. Bruselj je spoznal, da mora državam dati več časa za fiskalno konsolidacijo, če želi, da gospodarstva okrevajo. Zato so bile ocene Evropske komisije v sredo in danes tako mile.

Še več. Bruselj je poslal tudi jasen signal, da bo Evropska komisija v bodoče bistveno bolj popustljiva glede fiskalne konsolidacije. Držav več ne bodo silili, naj na vrat na nos, ne glede na žrtve, hitijo v drastično zniževanje proračunskih deficitov. “Rehn: Pot do znižanja primanjkljaja bo dolga” (Finance). Prehitra fiskalna konsolidacija v posameznih državah ni spravila v težave (v recesijo) samo držav, ki so se tega lotile, pač pa je imela učinke tudi na ostale države partnerice prek zmanjšanih zunanjetrgovinskih tokov. Če varčuje ena država, se to odrazi na zmanjšanem BDP drugih držav, ki tja izvažajo. Če vsi varčujejo, vsi padejo v recesijo. Rehn: “V bančni in monetarni uniji imajo proračunske poteze članic vpliv prek nacionalnih meja.” (Finance)

Končno je pamet našla pot tudi do Bruslja.

S tem je Bruselj samo priznal, kar mu na IMF že tretje leto dokazujejo z analizami: uspešne fiskalne konsolidacije so postopne,  trajajo 5 do 10 let, včasih tudi do 20 let. Zniževanje dolga se začne šele z robustno gospodarsko rastjo.

Bo pa ta ocena Bruslja zelo razočarala oziroma vznejevoljila mnoge fiskalne jastrebe oziroma tiste, ki so si želeli, da vse pogori do tal ter da po vzoru Nerona na pogorišču odpirajo šampanjce in brenkajo na lutnjo.

%d bloggers like this: