Paul de Grauwe

Nobel Prize for Fama who led millions to believe financial markets are efficient and for Shiller who showed opposite. What a contradiction. Nadaljujte z branjem→

Letošnja dodelitev Nobelove nagrade za ekonomijo (oziroma delitev nagrade med tri ekonomiste) je precej presenetljiva. Še včeraj so po družabnih omrežjih krožile špekulacije, da naj bi v skladu z duhom časa nagrado dobil nekdo, ki se ukvarja z neenakostjo v razdelitvi dohodkov. Kaj imajo skupnega Eugene Fama, Lars Peter Hansen, in Robert Shiller? V bistvu zelo malo – le to, da se je vsak od njih ukvarjal z empiričnim raziskovanjem delovanja finančnih trgov. Nadaljujte z branjem→

Ne boste verjeli, toda v (makro)ekonomiji je ena izmed ključnih predpostavk ali so plače in cene navzdol rigidne ali ne, torej ali so “lepljive” (“sticky“) ali ne. Jasno, da so rigidne navzdol, v času krize se podjetja (če že ne zaradi drugega, pa zaradi pritiska sindikatov) običajno prilagodijo bolj prek odpuščanja kot pa prek zniževanja plač. Toda ta predpostavka lepljivih plač v makro modelih običajno ne nastopa.

Vendar je ključna. Prvič, ker vpliva na to, kako pravilno oceniti strukturno brezposelnost, to pa vpliva na izračun potencialnega outputa ter seveda na izračun “dovoljenega” strukturnega deficita, kot ga predpisuje fiskalni pakt EU (o tem bom več pisal ta petek v Financah). In drugič, ker vpliva na naša predvidevanja ali bo kriza delovala kot nominalni ali realni šok, to pa vpliva na to ali bodo plače (in cene) delovale kot absorber šoka, kar pa seveda spet determinira izbiro ustrezne makroekonomske politike. Nadaljujte z branjem→

Ta kriza, in v zadnji instanci zdravstvena reforma v ZDA, je pokazala na globoke ideološke razlike med ameriškimi ekonomisti. Na razlike med liberalci in konzervativci. Na razlike med “saltwater” in “freshwater” ekonomisti (prvi so iz vzhodne in zahodne obale (Harvard, MIT, Berkely), drugi pa iz Chicaga). Ki se kažejo tudi kot razlike med “bolj pro-agregatnemu povpraševanju” in “bolj pro-agregatni ponudbi” naklonjenimi ekonomisti. V normalnih časih bi bile te razlike med ekonomisti manj pomembne, v času krize pa so lahko ključne, saj determinirajo izbiro ukrepov ekonomske politike.

Greg Mankiw, konzervativec (in republikanec) na liberalnem Harvardu, je v današnji kolumni v New York Timesu poskušal nakazati, da je za velike projekte potrebno najti kompromis. Nadaljujte z branjem→

Pri nas so razprave med različno mislečimi akademiki zelo akademske. Zelo vljudne v stilu: ‘spoštovani kolega, z vsem spoštovanjem, toda vaš argument ne zdrži kritične presoje‘. Ekstremni primeri akademskega nestrinjanja, bi utegnili naplaviti izjave v stilu: kolega X morda ni najbolj na tekočem z najnovejšimi dognanji na tem področju‘. To je v resnici zelo žaljiva izjava, to je akademski način nekomu reči, da je zaostal v razvoju ali celo, da je mentalno retardiran. Nadaljujte z branjem→

Tale skupni komentar peterice evropskih voditeljev (Jeroen Dijsselbloem, Olli Rehn, Jorg Asmussen, Klaus Regling and Werner Hoyer) v današnjem Wall Street Journalu Europe’s Crisis Response Is Showing Results se splača prebrati. Sporočilo je jasno: evropske politike za reševanje finančne krize so bile pravilne in kažejo rezultate – industrijska proizvodnja in gospodarska rast sta začeli naraščati, bančna unija naj bi začela delovati naslednje leto in države, ki so dobile pomoč, bodo kmalu iz programa pomoči izšle, zdrave in konkurenčne. Zato moramo s tem kurzom nadaljevati.

Tovrstno retoriko sem, v nekih drugih časih, ko sem bil še precej mlad, stalno poslušal. Iz vseh medijev je bobnelo – …o nadaljevanju Titove poti, ohranjanju revolucionarnih pridobitev in skorajšnjemu zrenju svetle prihodnosti. Nadaljujte z branjem→

Glede na mojo današnjo (in tudi siceršnjo) izkušnjo z Amazonom bi naslovna primerjava kar znala držati. Ker je dostava naročenega blaga zamujala že 10 dni, sem na Amazon poslal email z vprašanjem, kdaj jo lahko pričakujem. V roku 15 minut sem dobil odgovor, da se opravičujejo za zamudo in da so pravkar dali naročilo za dostavo istega blaga (z novim rokom dostave) in da če prejšnja pošiljka slučajno pride v vmesnem času, naj je ne prevzamem ali pa jo brezplačno pošljem nazaj. In seveda še standardno povabilo, če lahko odkljukam ali sem bil z njihovim odgovorom zadovoljen. Sem bil. Kot običajno. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Wall Street Journal (WSJ) je lansko leto poleti objavil zapis o tem, kdo naj bi prvi napovedal probleme in krizo v evroobmočju. Pri tem citira poročilo Inštituta Levy o napakah v dizajnu evrosistema, v katerem navaja citate nekaterih heterodoksnih ekonomistov, ki so opozarjali na bližajoče probleme. Glavni problem so videli v ločitvi fiskalne in monetarne politike. Tako je Wynne Godley, do sedaj malo poznani angleški ekonomist, že leta 1997 dejal: Nadaljujte z branjem→

Prošnja za finančno pomoč je individualna zadeva posamezne članice EU. Vsaka država sama presodi, kdaj svojih finančnih težav ne more več sama rešiti. Morebitna slovenska prošnja za pomoč je odvisna obsega sredstev, ki bo potreben za dokapitalizacijo očiščenih bank, ko bodo iz njih pobrani slabi krediti. Posledično je prošnja za pomoč odvisna od dveh dejavnikov. Prvič, od ocenjene globine črne luknje v bankah, in drugič, od reakcije finančnih trgov na objavljene ocene črne luknje. Slovenija lahko presodi, da bi sama zmogla financirati potreben obseg dokapitalizacije, toda če finančni trgi presodijo drugače, ji lahko z dramatičnim dvigom cene zadolževanja to preprečijo. Slovenijo lahko prisilijo v prošnjo za pomoč.

Igor Masten (na Planet Siol.net) piše o tem, kako lahko predpostavke pri stresnih testih v bankah vplivajo na ocenjen obseg črne luknje v bankah. Nadaljujte z branjem→

Če niste treniran ekonomist z ustreznim znanjem makroekonomije, se vam bo to zdelo na prvi pogled “brez veze”, toda je še kako pomembno za vaše vsakdanje življenje. Pomembno je, kakšno je njeno stališče glede ekonomske politike. Je za stabilizacijo gospodarstva ali verjame v zdravilno moč prostih trgov? Pomemben je njen akademski pogled na to tematiko, ki je do sedaj in bo najbrž tudi v prihodnje determiniral njeno vodenje ameriške monetarne politike. Zato je Washington Post pripravil zanimiv pregled najpomembnejših akademskih člankov Yellenove – Seventeen academic papers of Janet Yellen’s that you need to read. Nadaljujte z branjem→