Zakaj tokrat podpiram Golobiča

Katarina Kresal (KK) mi je všeč. Kot ministrica, ki končno ureja vprašanje izbrisanih. Ni mi pa všeč v mnogoterih njenih drugih pojavnih oblikah. Ni mi všeč v njeni sedanji kampanji za zaščito imena in lika Draška Veselinoviča kot predsednika uprave NLB. Zakaj? Ker kljub poudarjeno drugačni retoriki ne ščiti integritete predsednika uprave najpomembnejše domače banke, pač pa napačne pretekle poslovne odločitve te iste banke ter v samem bistvu podjetja, ki so se pri tej banki zadolžila brez ustreznih kritij.

Strinjam se s KK, ko pravi:

»[…NLB je gospodarska družba, sicer v večinski državni lasti, vendar vseeno gospodarska družba, ki ima svoje nadzorne organe in mora delovati skladno z zakonom…]

[…Ugotavljanje odgovornosti za ravnanje tega direktorja je v pravni državi predmet dela pristojnih institucij, policije, tožilstva in sodišč, in ne sme iti na škodo tega, da se onemogoči delovanje gospodarskih sistemov, kjer ima zaposlitev na tisoče ljudi. Kako si predstavljamo, da bo delovalo gospodarstvo, če pristanemo na to, da bomo predsednike uprav pomembnih finančnih institucij politiki razreševali, ker nam ne bo všeč njihova poslovna odločitev, pri čemer konkretnih podrobnosti teh odločitev sploh ne poznamo?…]

[…Tudi sama se osebno ne strinjam z zadnjo potezo vodstva banke glede reprogramiranja kreditov INFOND holdingu. Javno sem že večkrat povedala, da morajo banke v teh kriznih časih skrbeti predvsem za kvalitetno financiranje razvojnih aktivnosti slovenskega gospodarstva. A vendar mi kot političarki, predsednici vladne stranke in ministrici v vladi ne pade na pamet, da bi šla v maniri starih konceptov in razmišljanja politično mimo vseh predpisov brezobzirno pritiskati na upravo, naj stori to, kar od njih kot političarka pričakujem…]«

Toda KK tukaj strelja v prazno. V konkretnem primeru nihče od javno omenjanih ministrov iz Zares in Desus ne »pritiska na upravo NLB, naj stori to, kar od njih pričakujejo«. No, morda so na upravo NLB posamezni ministri vseeno pritiskali v zakulisju »naj stori to, kar od nje pričakujejo«. Toda to bi lahko bili kvečjemu ministri iz stranke finančnega ministra in ministri iz stranke notranje ministrice, ki lahko da imajo nekaj milijonov zasebnih razlogov, zakaj mora NLB reprogramirati non-performing dolgove tajkunov. Ministri iz strank Zares in Desus so ogorčeno protestirali zgolj proti temu, kar je uprava NLB naredila proti zdravi poslovni logiki in proti vladnim dokumentom, ki eksplicitno zatrjujejo, da bančna poroštva ne bodo namenjena za refinanciranje tajkunskih kreditov. Kdo bo znotraj bilance NLB uspel zagotoviti, da noben del dolgoročnih virov banke, pridobljenih z izdajo obveznic na podlagi podeljenega državnega jamstva, ne bo šel za refinanciranje tajkunskih kreditov?!

Vsak evro, ki bo pokrit s poroštvi države, šel za reprogramiranje non-performing kreditov Laškega, Istrabenza, Merkurja itd., je evro manj za druga slovenska podjetja, ki kredite krvavo potrebujejo za tekoče poslovanje in naložbe. In takšnih tajkunskih evrov je za nekaj sto milijonov. Ali milijard. Banke, ki reprogramirajo tajkunske kredite, da bi reševale svoje napačne pretekle poslovne odločitve, ne financirajo razvoja, ampak menedžersko privatizacijo. In če v ta namen uporabijo vire, pokrite s poroštvi države, preusmerjajo javne subvencije v privatne žepe tajkunov.

Oprostite, NLB je prekršila pravila, ki jih je postavila vlada. Vlada (in ministri znotraj vlade) kot večinska lastnica NLB pa imajo vso pravico, da prek skupščine in nadzornega sveta banke zahtevajo odgovornost uprave banke.

Zato v konkretnem primeru podpiram Gregorja Golobiča, Mateja Lahovnika in Karla Erjavca. (No, Golobič si zasluži pohvalo tudi zato, ker je praktično podvojil proračun za raziskave in razvoj in tehnološke subvencije).

26 responses

  1. se strinjam.
    imam vprašanje: ali je avtor bolje seznanjen s tem kam je namenjen podvojeni proračun za raziskave in razvoj ter tehnološke subvencije?
    če kaj, potem me vsakdan uči, da v kolikor ni sprememb v delovanju “samostojnih” agencij verjetno ne bo sprememb v razdeljevanju sredstev. kroak je nareje, sedaj je na vrsti mukotrpno delo na tem, da se vrne največ glede na to kam (že to je danes dobro vprašanje) je denar vložen.

  2. Ja, gospa Katarina Kresal je z nekaj potezami pohodila ves svoj kapital pridobljen pri reševanju primera izbrisanih. Z isto željo biti sodoben, načelen in utemljujoč pravno državo je v bistvu legitimirala tajkunstvo. Dovoljujem si soditi, da je to počela bodisi zaradi tega, ker je tako naivna (kar je pogoj za iskreno delovanje), ali pa tako pretkana, da je zaradi višjih razlogov (nacionalni interesi, če v njih verjame, njene povezave s finančnimi in pravnimi oligarhi) uporabila joker pridobljen pri izbrisanih. Bojim se, da tokrat skozi njena usta govorijo drugi, ki jim morda preveč naivno verjame. Škoda, izbrisani so nakazovali uveljavitev nove prepotrebne politične in pravne avtoritete. Očitno nihče ni popoln. Ker pa je učeča, me zanima, ali bo spregledala svoj nateg. Za začetek bi bilo dobro, da utihne o tej temi, ki jo očitno ne razume v vsej širini (kar je bil očitno primer pri izbrisanih).

    Je pa zanimivo, da je efekt izbrisanih uspel tokrat Zaresu. To delajo sicer bolj nerodno, se vidi, da se bojijo samega sebe, ker se zavedajo, kaj počnejo in v kakšen spopad se podajajo. Nihče še ni dobil bitke s kapitalom. Škoda, da sta Golobič in Lahovnik pri večini manj kredibilna, kot bi lahko bila. To je pač problem ljudi, okopanih z maslom na glavi. Vseeno, čestitke za pogum.

    Pod črto. Oboje, izbrisani in ta spopad glede NLB, daje nekaj upanja v slovensko politiko. Zanimivo bo slediti, ali bo vladajoča stranka pristopila v ta klub, ali dokončno ovenela v pragmatizmu Pahor-Vlačičevega tipa, Slovenija kot Sahara vode, potrebuje politične akcije tega novega tipa…

  3. S tem JPD-jevim stališčem se brez problema strinjam; pa ne zato, ker “hvali” Golobiča in graja KK , katere ravnanje glede izbrisanih je tudi meni v redu – ampak najbrž zato, ker se v tem primeru oba opredeljujeva z istega/podobnega gledišča – kot državljana , ki želita “održati tekovine demokratične revolucije”(kakršna je že bila/ je ni bilo), torej vsaj osnovne formalno-demokratične vrednote in pravila igre , zame predvsem spoštovanje “občega dobra” in “public interest” ,ki ju vsaj nominalno zastopa vlada , in ki ju stari in novi big boys s svojo medijsko, kapitalsko in politično-“mrežno” močjo(glej tekst A.Žerdina v Objektivu) vse bolj ogrožajo.
    Pravi problem in vnovične “delitve duhov” pa bodo seveda nastale, ko se izkaže (in mislim, da se že), da to že ni več dovolj. Ker razdora ni le med strankami koalicije, ampak tudi med koncepti, med vztrajanjem pri “formalni” demokraciji/pravni državi, ki je de facto omogočila tajkune itd. in nujo novih razmerji, bolj “vsebinske”-tudi ekonomske- demokracije z močnejšo vlogo “države”; če se ne motim, je Golobič včeraj v Odmevih nekaj vsaj posredno rekel, a o tem se z JPD-jem morda že ne bi več strinjala.

  4. Oba zgornja komentarja (1.in 2.) sta zelo bistrooka, kot da bi jih sam napisal.

    Dodal bi:

    Glede Pahorja, da se vztrajno kaže kot oseba brez kakršnega koli lastnega stališča do vsega, kar mu je, kar mu je bilo in kar mu bo na mizi. Torej, sam sebe nima.

    Vlačiča pa vidim, da se je, ne glede na lastno stališče, ki ga nasprotno Pahorju ima, pripravljen upogibati, da nebi škodoval načelom močnih.

    slo-Izbrisani

  5. Da se ne ponavljam, to isto mislim tudi o trditvah Jožeta P. Damjana.

    http://www.zares.si/golobicev-odziv-na-pismo-lascanov/#comment-20850

    Silvester, vse drži, kar praviš, razen tega, da naj banke postanejo lastnice podjetij, ki so jih pred tem prodajali politiki v imenu in za račun države, kupnino pa porabili za bogve kaj, samo ne za vračanje kreditov države.
    Monopoli se je začel pri politikih, ne pri bankirjih in tajkunih.
    Prvi in največji s certifikati in stanovanji, potem pa po istem kopitu vse naprej.
    Ko bosta ministra Gregor in Matej tako diagnosticirala problem, se bom z njima popolnoma strinjal in upam, da tudi ti in vsak navaden državljan.

  6. Nihče se ne potrudi razložiti, zakaj je podaljšanje kredita Infond Holdingu proti zdravi poslovni logiki. Nihče ne predstavi scenarijev, kaj bi se zgodilo, če kreditov ne bi podaljšali. Nihče ne obrazloži, zakaj bi bila NLB na boljšem, če bi namesto tega zahtevala poplačilo ali celo zasegla delnice Pivovarne Laško in Mercatorja.

    Boško Šrot je pač “tajkun”. Že ta označba je dovolj, da se ga obravnava kot satana, kdor koli sklepa posle z njim, pa naj se cvre v peklu.

    Po mojem Veselinovič z odstopom misli resno. Kdo pa bi si želel voditi banko, ki pravzaprav ni banka, ampak poligon za politična obračunavanja? Naj si raje najde drugo službo, kjer bo prišla do izraza njegova strokovnost.

    Ne podpiram načina, kako so nekateri v Sloveniji prišli do premoženja. Ne podpiram pa niti te politične gonje. Naj raje kriminalisti opravijo svoje delo, kjer je bilo kaj narobe, ostali pa naj v miru opravljajo svoj posel.

  7. Gregor, če si zadnjič pozorno poslušal Veselinoviča, je povedal, da je že pred prevzemom funkcije v NLB zahteval, da naj delnice podjetij, ki niso sposobni servisirati kreditov, odkupi država, ki jih je tudi prodala, ne pa da postane banka lastnik podjetij.
    Očitno se je tega principa držal in kredit podaljšaš, namesto da bi vnovčil garancijo, ki bi banko spravila samo še ob obresti, glavnice pa tudi ne bi videl.
    Torej gre samo za to, kdo bo pojedel juho, ki jo je skuhal, NLB bo pa tako ali tako prisiljena z državno garancijo najemati nove kredite za poplačilo starih, če se država sama ne bo zadolžila in odkupila delnice “prodanih” podjetij.
    Najbrž pa je luknja že takšna, da se bosta morali zadolžiti kar obe podjetji, tako NLB, kot država.

  8. jap, smešna dilema poslovne banke. Če posojila ne podaljša in ga torej zahteva nazaj (miškoti, jutri ma da vidim 150 mio EUR na računu) bo morala zaseči zavarovanje, to zavarovanje se bo štelo kot kapitalska naložba,ki zniža kapitalsko ustreznost banke (pade po minimalno zahtevano 8%) in potrebno je izvesti dokapitalizacijo banke… torej pizdarija na kvadrat. Tu pa pride na plano slovenski risk management:
    “Obrnimo se stran in če problema (tveganja) sploh ne vidimo, ga torej ne moremo uravnavati, in je problem rešen”.
    To je bilo v teoriji, v praksi pa NLB čaka, da bo ta problem prevalila na državo skozi en sklep vlade, ki je bil v 2. svežnju ukrepov. Mislim, da se trenutno nahaja v vetu Državnega sveta. Da ne bi mislili, da so državni svetniki opalili veto zaradi tajkunskih posojil, kje pa, veto so opalili, ker so kot upravičene za “talanje” pozabili zadruge.

  9. Stupid, kaj ti, kot bodoči lastnik delnice države, misliš.
    Bi “prodana” podjetja bolje poslovala v državni ali v privatni lasti, kajti vsota denarja za reodkup delnic ali podaljševanje kreditov je približno enaka?
    Od tega bo namreč odvisna dividenda na tvojo delnico.

  10. “Če posojila ne podaljša in ga torej zahteva nazaj (miškoti, jutri ma da vidim 150 mio EUR na računu) bo morala zaseči zavarovanje, to zavarovanje se bo štelo kot kapitalska naložba,ki zniža kapitalsko ustreznost banke (pade po minimalno zahtevano 8%) in potrebno je izvesti dokapitalizacijo banke… torej pizdarija na kvadrat.”

    tole morda ne bo čisto držalo — če banka vstopi v podjetje, če se to torej uporabi za poplačilo terjatev, tri leta ne vpliva na kapitalsko ustreznost — takole je vsaj razložil nekdo blizu svetu bs – najbrž se ne moti

  11. O, človek sanjač? Zbudi se!…
    Pojem: “bolje poslovati”, kako razumeti? ALi z vidika: le peščice “pobiralcev” dobička in koristi, ali z vidika dobra VSEH državljanov o človeka dostojnem življenju kot posledici dela in ustvarjanja.
    Ali bi podjetja ((ne)prodana) poslovala bolje v državni ali v privatni lasti? Čuden antagonizem ob bolj ali manj znani stvarnosti, o ZAFURANJU” – o lastninjenju in mehurčkih lastnine za peščico dobroživečih delničarjev “velečasnih”,”strokovnih” in “sposobnih” menagerjev, ki “jih je težko najti za majhno plačo in nagrado”,ter o posledici le-tega, projekciji bede ljudi – poštenih in utrujenih delavcev državi, v morebitni zagon in poslovanje v državni lasti – v sancijo (odkup) državi? – za morebitno kasnejšo ponovno poslovanje – zapravljanje v (za)osebno last… Le kje bi bili nekdanji pošteni direktorji za: normalno plačo, gospodarjenje, odločanje, vodenje, organiziranje, koordiniranje in poslovanje v podjetja, v dobro vseh ljudi-državljanov, ki ne bi hoteli biti sodobni “managerji”.

  12. Tone, sanjaš ti, če misliš, da se bo brez delnice države karkoli popravilo na boljše.
    Si prespal poglavje, da je zaradi razvoja tehnologije delavski razred čedalje manjši in da ječi pod težo davkov, ki so obešeni na njegovo plačo za financiranje socialne države?

    SOCIALNA DRŽAVA

    Razponi v plačah, ki dvigajo cene in stroške, da ta spodnji živeti ne more, davki na plače, ki dvigajo stroške in cene, da ta zgornji delati noče, armade uradnikov, ki dvigajo stroške in cene pri zbiranju sredstev za pomoč prepotrebnim, dotacijo cen, socialni dodatek, otroški dodatek, dodatek za golaš s kruhom za glas na volitvah za zmago socialne države.
    Perpetuum mobile manipulacije človeka.
    Le to in nič več, je socialna država.

    113

  13. @Simona
    po Sklepu o poročanju o kapitalu imaš sedaj performing loan, ki je zavarovan z vrednostnimi papirji, torej bi bil ponder tehtane tvegane aktive recimo 50%. Ko likvidiraš zavarovanje, imaš v aktivi lastniški vrednostni papir z izredno volatilnostjo, torej bi moral biti ponder višji. Če ni, je nekaj narobe z izračunom, saj gre za bistveno, ampak res bistveno poslabšanje položaja upnika. Žal pa sam tega ne morem oceniti, ker je navedeni Sklep izredno zahteven/zapacan: (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006135&stevilka=5663)
    Če pa že imaš na voljo vir blizu Sveta BS, ti naj pove, koliko ljudi v Sloveniji razume ta Sklep.

    @Stane
    ne poznam koncepta, se javim, ko preštudiram

  14. Kot so kriminalci vedno en korak pred zakoni, državo in politiki, tako so en korak pred njimi tudi gospodarstveniki…
    Šrot lahko prenese kredit na tuje banke, tega se zaveda tudi Veselinovič, zato mu je kredit tudi podaljšal; ker drugače bi ostal s 150 mio €, ki jih v teh časih lahko plasira samo bolj tveganim kreditojemalcem kot je Šrot. Z bančnega vidika je reprogramiranje kredita edina prava rešitev, saj je tudi zavarovanje v tem primeru prvovrstno (delnice Mercatorja in P.Laško). Sentiment, da gre za tajkunsko posojilo tukaj ne igra nobene vloge, ker so bili vsi posli speljani po veljavni zakonodaji.
    Edina napaka Šrota je, da lastništva ni prenesel v davčno oazo, kjer zanj nihče ne bi izvedel, tako pa je zdaj deležen napadov s strani politikantov ala Golobič, da je prav on kriv za nastale krizne razmere.

  15. Odličen prispevek mojega rojaka JPD in odlični komentarji. In vse to bi mogoče lahko imelo celo kakšen pozitiven učinek, če bi se zgodba dogajala v demokratični in pravni državi. Vendar v Sloveniji “kolo vodijo” politično kapitalske elite, neodvisne od “neodvisnega” prava, ki so se v zadnjem času hudo spopadle in bo njihov spopad v bližnji prihodnosti še ostrejši ter s precej nepredvidljivimi gospodarskimi in političnimi posledicami.

    To kar se v Sloveniji danes dogaja in to kar se bo dogodilo še jutri ni splet naključij, temveč je vse le posledica že zdavnaj programiranega sistema in sil, ki so se sprostile ni mogoče več zaustaviti. Mesarsko klanje se šele začenja. Vse pa bomo plačali davkoplačevalci, ker v “rezervi” nimamo elit s katerimi bi lahko hitro zamenjali obstoječe. Pa tudi volje za kaj takega še ni. Pa bo, vendar bo takrat že hudo prepozno.

  16. Na vrsto prihaja civilna družba.

    CIVILNA DRUŽBA

    Pojem sam je definiran s svojim nasprotjem.
    To so državljani v uniformah.
    Ko slečejo uniforme, ko niso v službi, jaslih, vrtcu ali šoli, so civilisti, civilna družba.
    Civilna družba so torej vsi državljani ob prostem času, razen morda politikov, ki delajo noč in dan.
    Nikakor pa civilna družba ne pomeni še civilizirane družbe.
    Ta bo to šele takrat, ko bo noč in dan kontrolirala svojo izvoljeno oblast z delnico države v roki.

    114

  17. Lahko se strinjamo z Vidmarjem, da je bistvo spora razlika med formalnim in vsebinskim razumevanjem demokracije v Sloveniji. Na primer, država lahko sedaj prek banke dobi od klienta Šrota nazaj nekaj, kar ji je ta pred tem (spretno) izmaknil. Tak poseg ne bi bil
    nekaj običajnega, ni pa nujno, da je zgolj zato sporen.

    Čeprav se je konflikt sedaj vzpostavil med Zares in LDS, pa je verjetno primarnejša razlika med delovanjem premiera, ki stavi na formalne postopke, kot garant stabilnosti za razklano Slovenijo, in na Golobičev način delovanja, ki stavi na odkrito argumentacijo in naše občasno opredeljevanje na volitvah.

    Verjetno res ni mehanizma, ki bi nas odrešil muk lastnega angažmaja.

  18. @joze: Šrot lahko prenese kredit na tuje banke

    Če bi to držalo, danes te burleske ne bi imeli. Šrot v vseh svojih inkarnacijah po lastniški verigi navzdol nima dovolj prostega premoženja, da bi kredite predstavil na banke, s katerimi slovenski davkoplačevalci nimamo nič. Npr. na razne BAWAGe in podobno.

    Šrotova in Bavčarjeva prihvatizacija je bila možna izključno zato:
    1. ker sta kot enočlanska uprava (brez drugega para oči) prikrivala svoj vstop v verigo svojemu lastnemu nadzornemu svetu in lastnim delničarjem; IN
    2. ker so bile banke (in to ravno državne NLB, NKBM in Abanka) dobrohotne ali pa naivne in niso “vedele”, da so tečaji delnic napihnjeni in so jima šle neverjetno na roko (NLB ima 45 milijonov od 120 nezavarovanih)
    Pri Istrabenzu se je to že jasno potrdilo, pri Infondu pa se še bo.

  19. Kako boš upravljal podjetje, kar v primeru podjetja država pomenijo volitve, če nimaš najosnovnejšega ekonomskega podatka o integralnem kazalcu, dobičku.
    Vsi lastniki vseh ostalih gospodarskih družb ga imajo na papirju in v žepu v obliki dividend.
    In to najmanj enkrat letno, če ne še pogosteje, državljani pa nikoli.
    In prav čudim se Damjanu in ostalim ekonomistom, ki jih z DD po raznih forumih preganjam s tem vprašanjem že leta, da tako preprostega dejstva niso zmožni dojeti.
    To, kar pravi Vidmar o razumevanju demokracije, izhaja točno iz tega, da demokracija še vedno ni definirana z enako in neprenosljivo lastninsko pravico vseh državljanov v kapitalu podjetja država.
    Samo na ta način postane logično, zakaj ima vsak volilec samo en in enak glas, kot drugi.
    Če bi se neka delniška družba ustanovila tako, da bi vsak delničar vložil enak delež in bi v statutu opredelila, da ti deleži pod nobenim pogojem niso prenosljivi, bi bilo upravljanje te družbe popolnoma enako demokratično, kot se upravlja država.
    Teža vsakega glasu bi bila enaka.
    Da pa tega ne razumejo nekoliko starejši državljani, ki so živeli in delali že v samoupravljanju, je pa sploh čudno, kajti takratna demokracija je temeljila točno na tem.
    Na družbeni lastnini, ki je bila v enaki in neprenosljivi lasti vseh.
    Seveda pa to ni bil kapital v gospodarskih in drugih družbah ali celo sredstva teh družb, pač pa kapital države, ki pa je bila lastnica vseh podjetij.
    Delavci so ta podjetja po pooblastilu države samo upravljali in takratni delavski sveti so bili današnji nadzorni odbori.
    Ta Kardeljev sistem je bil za takratne razmere zelo produktiven, žal pa ni Titove in Kardeljeve avtoritete po njuni smrti nadomestila civilna družba vseh državljanov z delnico države v roki in upravljanja družbenega kapitala države so se polastili politiki in državo razsuli.
    Če ne bi bil tako krvav, bi razpad ne bil nobena tragedija, tragedija pa je, da so kapital vseh novih držav v upravljanje zopet prevzeli politiki, ne pa državljani.
    In danes smo, kjer smo.
    V večnih prepirih politikov, vrednost kapitala države pa pada vsak dan, od ustanovitve, do danes.
    Ko bo dosegel ničlo, bo država bankrotirala čisto enako, kot Šrot, če mu banke ne bodo reprogramirale kreditov.

  20. @Ceh

    Bomo videli kaj se bo zgodilo, ko bo pretekel 45-dnevni rok… Po mojem mnenju bo kredit prenešen iz domačijsko-socialistično upravljanih bank na tuje poslovne banke…

  21. @Joze

    Namig: zakaj se prenos iz državnih bank se ni zgodil že zdaj ali še prej? Po zadnjih izkušnjah niti Raiffeisen niti UniCredit ne bosta več tako pogumna kot doslej, za Boškota osebno pa se jima v glavnem jebe. Šrotova edina rešilna bilka je pritisk po politično-odvetniški liniji na NLB in NKBM.

  22. VL se je v svojem kratkem življenju naučil, da poštenega politika ni, zato moja malenkost predlaga nekaj – sprejetje ustavnega zakona, ki predpisuje javno prodajo državnih firm, oziroma državnih deležev v firmah. Nekako se mi dozdeva, da en politik tipa GG, kriči zaradi tega, da doseže svoje, ko bo dosegel svoje, bo tudi na tajkune pozabil.

  23. Gre za krizo vrednot, ki je predvsem posledica “kazino” kapitalizma. Predvsem tistih “hazarderjev”, ki so igrali za naš denar in ki sedaj pričakujejo, da jih bomo mi vsi rešili iz situacije, v kateri so se znašli. Ne samo da to pričakujejo, celo zahtevajo in so pripravljeni svoje uveljaviti tudi z izsiljevanjem.
    Vse skupaj je že tako bizarno, da se že upira zdravemu razumu. Prav tako kot se upira zdravemu razumu politika, ki to podpira. In na tej točki se strinjam s stranko ZARES, ki se je temu uprla. Tudi če ne gre za iskrene namene, gre za načelnost, in to tudi šteje.

  24. BOTA, ne gre za nikakršno krizo vrednot, pač pa za čisto navadno napako v ekonomsko političnem sistemu delitve družbenega produkta, ki preko denarja temelji na delitvi plač delavcem in delitvi dobička lastnikom kapitala podjetij, ki družbeni produkt ustvarjajo.
    Ker največje podjetje v državi, država sama, ki je holding vseh ostalih podjetij in jim preko davka na dobiček pobira tudi lastniško dividendo, nima lastnika v državljanu, fizični osebi, ki je tudi končni potrošnik vsega proizvedenega, se velik del njenega dobička preliva v napačno povpraševanje.
    Preliva se v drag luksus, po katerem povprašuje manjšina, za povpraševanje po masovni produkciji pa kupcem zmanjkuje denarja in ko se zaloge nakopičijo, zmanjka denarja za kreditiranje tudi teh in kriza je tu.
    Vzami vse, kar ti življenje ponuja, pravi pesem in to ni nobena napačna človekova vrednota, ta vrednota preprosto biva v naravi človeka.
    Tega, česar ni, pa tudi vzeti ne moreš in če bi državljani dobivali mesečno vsak svojo dividendo na lastništvo v kapitalu države, se tega denarja tudi razni tajkuni ne bi mogli polastiti in povpraševanje po proizvedenih dobrinah bi bilo v ravnotežju, vzrok za ciklične krize pa odpravljen.
    Delnica države in dividenda iz nje tako ni samo pravica državljanov demokratičnih držav, ampak tudi ekonomska nuja za ohranitev kapitalizma, ki je edini naravni sistem delitve, če bo pravilno postavljen.

  25. @stane: pravica gor ali dol, ostaja ideal! Not gonna happen! Razen… Raje se vprašam, kdaj bo “civilna družba” spregledala in si vzela “svojo pravico” v svoje roke!? Drugače rečeno, kdaj bodo ovce naredile svoje? Pomojem bo prepozno! Bo pa počilo!

    Je pa vsaj zanimivo do kam seže – kje so meje Cankarjeve hlapčevske tolerance, zabetonirane v temeljih, na temelju česar se igra politično-gospodarska igra!? To je šele bistvo vsakega sitema, tudi takega, ki zagovarja tajkunstvo! Se sploh zavedajo, da se igrajo/te z življenji? Tudi lastnimi!

  26. Seveda je, pesniško rečeno, država bila, je in bo ideal vsakega človeka, saj mu veča možnosti za preživetje bolj, kot če bi se z naravo moral boriti sam.
    Tudi mnoge živalske vrste živijo v kolektivih iz istega razloga.
    Toda, prva država ni bila organizirana kot zaščita pred napadalnim okoljem vse narave, pač pa zaradi obrambe pred drugo skupino človeške vrste.
    Od volkov ni bilo bojazni, da bi jih napadli zato, da bi jim ukradli sol, ta nevarnost je pretila samo od ljudi.
    Tudi danes je enako.
    Ljudem ne preti nevarnost zaradi tega, ker so, ampak zato, ker imajo nekaj, kar drugi nimajo.
    In samo država s svojim represivnim aparatom lahko posameznika, kot tudi celo skupnost, varuje pred to nevarnostjo drugega.
    Ampak, ne kakršna koli država, pač pa država, ki je v lasti vseh državljanov, sicer je posameznik lahko v hujši nevarnosti od svoje države, kot od tuje.
    Zgodovina je vse te lekcije že preigrala.
    Zato je toliko pomembo, da se ve, čigava je država, da vedo to tudi politiki, ki sprejemajo zakone, sicer jih bo še naprej zanašalo, da bi države vzeli zase malo več, kot jim pripada.
    Ampak, brez delnice države ni tako kristalno jasno, čigava je država, kot bi se za današnji čas moralo vedeti.
    Torej, kot je dividenda ekonomska nuja za nemoten potek reprodukcije, je politična pravica, en državljan – en glas, enako pomembno dejstvo, da si ne bi znova kak neslani Hitler vzel brez soglasja državljanov pravice napasti drugo državo.
    Ali kak neslani predsednik vlade pravice pobirati dividende vseh in jih dajati sebi in svojim prijateljem v žep.
    Samo delnica države bo te neslaneže udarila po krempljih, ne pa kakšna druga skupina neslanih v opoziciji ali na oblasti.
    Da, na vrsti je neslana civilna družba Cankarjevih hlapcev.

%d bloggers like this: