Rušilni udarni val krize bo Slovenijo šele dosegel

Gledano iz zgodovinske perspektive zadnjih 800 let so finančne in gospodarske krize nekaj običajnega. Periodičnega. V obdobju po drugi svetovni vojni so se vrstile na približno vsakih 10 let. (Tudi v nekdanji Jugoslaviji, kjer so jih običajno »reševali« s spremembami ustave). Toda tako globoke finančne in gospodarske krize po svetovni gospodarski depresiji v obdobju 1929-1933 še nismo doživeli. Kriza zna trajati tudi tri leta in več, gospodarsko okrevanje po njej pa zna biti dolgo in boleče. Glavni, rušilni udarni val (cunami) globalne gospodarske krize do Slovenije še ni prišel. Toda lahko ga že vidimo in pričakujemo marca, najkasneje aprila letos …

kriza-swf.jpg
* prezentacijo poženete s klikom na zgornjo sliko

12 responses

  1. nič kaj veselo. preklikal sem. izgubljeno v prevodu pomeni, še več tiskanja na papir (denarja) za nove pogodbe, ki prinašajo več betona, več asfalta, več infrastrukture, več mest, več megalopolisov, več hipercentreov, nove milijarde avtomobilov,..
    in manj tigrov, delfinov, dreves, tišine, teme,..
    ni meni žal vasi in kmetov, žal mi je divjih konj. kako zelo nepriimerno za ekonomistični besednjak “kriza”. Eksistenčna kriza na premajhnem planetu? Pomanjkanje prostora in beg v nov svet, svoboda posameznika,.. so krize in krize. Tale finančna je bila napovedovana pa nas vendarle preseneča in se z njo ukvarjamo potem in brez privarčevanega,… ah, še k fleksibilnosti dajmo nekaj pripomniti . fleksibilnost, ki jo rabimo je fleksibilnost proizvodnje in ne fleksibilnost trga dela – a se razumemo, slovenska podjetja morajo biti sposobna proizvajati marsikaj in ne slovenski delavec biti smet pod metlo ideologije vsakdanjega novega mesta življenja. kdo daje merila raznoraznim strokvonjakom, ki nikakor nočejo videti člvoeka okrog katerega se splete sistem in ne ujetega v ideologijo ali religijo povečevanja profita ne gklede na ceno, ki jo plača posamezhnik. posameznik je vse kar imamo, dodajmo še osnovno poštenost in ne bo nobeden več flancal o fleksibilnosti ljudi, ki jim tovrstna ideologija uničuje vsakdan, pričekl bo razmišljati, da so stvari lahko elastične, ne da bi pri tem plačevali ceno ljudje. to je največja cena, ki bi morala biti tabu.

  2. Lazni kapitalizem je mnogo hujsi od laznega socializma… Kot je neskoncna rast na koncnem planetu nemogoca je ocigledno nemogoca tako je ocigledno nemogoce pricakovari neko vzdrzno, neantropocentricno in sonaravno globalno ekonomijo… Tisto pa, kar je najhuje pri vseh teh ciklih je noskoncno ponavljanje privatiziranja profitov in socializiranja izgub…

  3. Tole se sicer ne nanaša neposredno na Jožetov tekst, ampak vseeno: krize nekaj običajnega? Da, seveda, vendar še zdaleč ne v tolikšnem obsegu kot danes; tudi pri sklicevanju na Rogoffovo študijo velja poudariti, da je bila pisana marca 2008 in ne denimo včeraj…

    Vedno bolj opažam, da se za argumentiranjem o tem, da je (sedanja) kriza pač nekaj običajnega (sam se pač ne spomnim, da bi v zadnjih 80 letih tako množično crkavalo celotno svet. gosp.), skriva neka namera legitimacije samih vzrokov, ki so (delno) pripomogli h krizi in so se začeli z valom deregulacije in “free marketa” v začetku 80-letih 20. stoletja… če so takrat ti ukrepi “obudili” gosp. ZDA in VB, pa se je balon napihoval naprej do bizarnih skrajnosti – svet. gosp. je postalo velika finančna ind., v imenu gosp. svobode se je opuščala industrija – in je sedaj počil… Zdaj je treba vse zapakirati v iluzijo, da je to pač nekaj običajnega – pa še zdaleč ni… model a.k.a. sistem očitno ne deluje, zato – če ne želimo tovrstnih “običajnih” kriz tudi v prihodnje imeti še pogosteje – ga bo treba spremeniti…

    Zdaj manjka samo še argument, da je “free market” filozofija propadla, ker njeni izvajalci dejansko niso sledili njenim načelom. Že slišano: tudi komunizem se baje ni izšel, ker ga države niso znale izvajati v praksi…

  4. Benjamin,
    se bojim, da se motiš. Vzrok te krize je predvsem v presežnem trošenju v razvitih državah glede na njihovo domače varčevanje. Na agregatni ravni se to kaže denimo v gromozanskem plačilnobilančnem deficitu ZDA, ki so ga financirale manj razvite države (Kitajska, Indija, države izvoznice nafte itd.) s kupovanjem ameriških državnih obveznic. Hkrati pa so razvite države, na čelu z ZDA, šle v gromozanske javnofinančne primanjkljaje. Predlagam, da v tej zvezi pogledaš graf št. 6 v tem IMF Outlooku (http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2009/update/01/index.htm ). No, finančne inštitucije, ki so servisirale to veliko zasebno (in javno) trošenje preko svojih sposobnosti, so si izmišljale zelo inovativne finančne mehanizme, dokler se niso vedno bolj in bolj zaplezale.

    No, zdaj se pa spomni denimo krize 1974-75 in krize 1980-83. Obe sta bazirali na prevelikem trošenju razvitih držav, ki so ga takrat financirale države izvoznice nafte. Finančne inštitucije so tudi takrat izdajale kredite gospodinjstvom po denimo fiksnih obrestnih merah, kar je povzročilo, da so bile zaradi visoke inflacije realne obrestne mere negativne in so banke kolapsirale. Spomni se takratne situacije v nekdanji Jugoslaviji, kjer so na ta račun (negativne realne obrestne mere in glavnice, ki jih je pojedla inflacija) našim staršem bile podarjene hiše in stanovanja, ki bi jih sicer morali odplačevati desetletja. Podobna je bila zgodba s podjetji, do katerih so imele naše banke zaradi tega slabe terjatve. Seveda so na ta račun kolapsirale banke in smo jih morali sanirati, za kar pač kot davkoplačevalci plačujemo še sedaj ustrezno visoke davke. Mi danes za nazaj plačujemo socializacijo slabih terjatev bank do naših staršev in do podjetij, v katerih so bili zaposleni. Zakaj, ker so pač vsi živeli preko svojih zmožnosti.

    OK, zdaj si pa vzami študijo Reinhart – Rogoff (NBER, marec 2008) in si poglej analizo vzrokov finančnih kriz v obdobju zadnjih 800 let. Morda boš presenečen, toda ne bi smel biti, če logično razmišljaš, da je bil vzrok vseh teh kriz in bankrotov držav večinoma nesmotrno, pretirano, nerazumno trošenje držav (večinoma zaradi financiranja vojn).

    Torej, uporabimo preprosto gospodinjsko logiko: če trošim več, kot lahko plačam, mora to nekdo namesto mene plačati. In če to vsi počnemo in nam banke to financirajo, se mora ta sistem na neki točki sesuti. Banke morajo propasti. Zgodi se pa takrat, ko nekdo v verigi ni več sposoben plačevati obresti in se dotok likvidnih sredstev v banke zmanjša. Takrat cel sistem kolapsne.

    In pazi, v 1970. letih smo imeli hiper regulacijo finančnega sistema, pa sta se zgodili dve tako hudi finančni in gospodarski krizi, ki sta nerazvite države pognali na kolena in mnoge se še danes niso pobrale.

  5. Vzrok krize ne pojasni zakaj so banke v k (recimo, da ne bomo uporabljali klene balkanščine).

    Stanje bank lahko pojasnimo na več načinov:
    – bankirji ne znajo ocenjevati tveganj. Kaj bi šele bilo, če bi bili to socialistični bankirji, ker so tam banke državne.
    – bankirji znajo sicer ocenjevati tveganja, ampak zaradi cekinov, ki so jih mlatili, se jim je fučkalo za vse drugo (vsak lažje preživi s krizo, če ima nekaj miljonov). Baje, da je dober film Let’s make money.

    Moja malenkost močno dvomi, da so bankirji tako neumni in ne znajo oceniti tveganj, oziroma so vedeli kaj se bo zgodilo v primeru potopa, za katerega so tudi vedeli, da bo prišel (pišem v naslednjem odstavku).

    Dodajmo k temu še to, da brez sprege politike ne bi šlo – javni primanjklaj lahko požegna samo politika. Edino kar mi ni jasno – ali je politika šla v akcijo samoinciativno ali so jo podmazali bankirji. Nagibam se k temu, da so jih bankirji podmazali, zato sedaj roka umiva drugo roko (bail outi).

    In zopet smo se dotaknili politike.

  6. A propo krediti – v čem le je razlika med krediti, ki so bili najeti v “zlatih letih” Juge in jih mi odplačujemo sedaj skozi visoke davke in temi krediti, ki smo jih najemali sedaj in jih bodo očitno odplačevali naši potomci skozi še višje davke?

  7. me veseli, da smo na preproščini – tam kjer je življenje.
    ugotovljamo, da ljudje trošimo in zapravljamo naravne resurse, ki jih mehanizmi pretvorbe realnega v fiktivno(izmišljena menjalna vrednost v obliki kreditov pa denarja in kaj je še “papirjev”) brezglavo dovoljujejo. Ne glede na ..izem. Opravičilo vsakokratnih ideološko-ekonomskih razlag, zakaj je moj -izem pravi -izem in sovražnikov -izem (lahko svobodno menjate za religijo) preklet -izem je, da ljudje prav nobenega -izma nismo uveljavili (ne kapitalizma, kaj šele komunizma v zadnjem času, še sužnjelastništvo je včasih škripalo, saj so sužnji bežali v divjino, ki je včasih še obstajala, pa tudi razni M. Gubci so vsake toliko kakšnega graščaka nataknili na kol v fevdalizmu, …). In danes bodo USA ravno tako natisnili njihe trilijone (naše bilijone, naj me kdo popravi, ker takih predpon resnično nisem vajen ne pisati ne razumeti) v papirčkih, da kompleksni matematični mehanizmi ženejo člvoekovo družbo naprej – evolucijsko prilagojeni matematični modeli, ki bodo osnova posekanju gozda (daje zrak, ki ga dihamo, čisti atmosfero, jo vlaži, temperira in filtrira ter nudi življenje v tleh: preprosto, koliko je krošnje, toliko je korenin, jasno?) za predelavo lesa v papir na katerega se v bledo zeleni natisne simbol $. Globalna hiperinlacija s tem ne bo nastala, cunami pa je samo eden, tisti na morju, vse ostalo so prispodobe.
    kaj pravzaprav bi naj t.i. finančna kriza govorila pa tega ceh ne vidi. Govori o človeku, ki je s hiperinflacijo razmnoževanja dosegel mejo, ko (pustimo, da je vse pobil in da izvaja dnevne zločine nad komaj rojenimi visoko inteligentnimi sobitji za lastno eksistenco, mislim na farma Ihan klavnice) posameznik, bombardiran z ideologijo troši, zapravljaj, razmnožuej se, ker je to edina resnična ljubezen,.. ne obstaja več. Obstaja samo še kolektiv in mehanizmi obvladovanja masovnega kolektiva na kastni način.
    In seveda je v preproščini, ki je resnica vse, kot nas uči L. Cohen (o katerem je avtor spisal komentar po koncertu), bogati še obogatijo, reveže udari najbolj,.. to vsi vemo. In ves ta trud, da se ohrani status quo? seveda, saj smo ljudej, in veselimo se letošnjega leta, kajti drugo bo neprimerno slabše velja za delavko IUV in ne za gospoda bankirja, ki je ravnokar pridelal 70 mio€ izgube ter odhaja z milijonom pisanih bankovcev. Od krize do krize torej?

  8. Benjamin, nekaj skoraj identicnega tvojemu pisanju sem jaz poslusala na RTVE, najvecja krvida se je dajala Reganu in angleski premierki – nekdanji zelezni lady in prinesli so primerjalne ocene najmanj desetih svetovno znanih ekonomistov.

    Vse so sle v smeri opozarjanj na strahotne spekulacije in da je ta kriza ena velika prilika za bogate lopove, ki bodo se bolj bogati in revni – se revnejsi.

    bodmo videli, tisti, ki nam bo dano preziveti, hehe!

  9. >>In pazi, v 1970. letih smo imeli hiper regulacijo finančnega sistema, pa sta se zgodili dve tako hudi finančni in gospodarski krizi, ki sta nerazvite države pognali na kolena in mnoge se še danes niso pobrale.

  10. Kakšna bedarija je ta forum.. napišem komentar, potem ga pa nikjer ni…

    sedaj se mi ga pa ne da še enkrat pisati…

  11. Včasih je dobro, da se kak zapis tudi briše v zaščito ugleda samega avtorja, če je tekst preveč aboten.
    Ne bodi len in povej svojo misel z drugimi besedami še enkrat.

  12. Živjo,
    Povem še jaz svoje mnenje. Krize niso nekaj normalnega, sporočajo nam, da je nekaj narobe.
    Svetovni voditelji in elite so ugotovile , da te ta kriza finačna in gospodarska. Zdravijo s tiskanjem denarja in ga besedno podarjajo bankam . Ko nam bodo rekli , da je ta kriza že pri koncu, se že ukvarjajo z novo še hujšo. Javnosti so predstavili samo delno diaglnozo, bistvo so pa zgrešili oziroma prekrili.
    Krize, tudi to današnjo povroča slabo delovanje družbenega sistema in odnosov v njem. Kapitalizem kot družbeni sistem je potrebno korenito posodobiti, predstavja veliko oviro v prihodnjem zdravem razvoju človeštva in zemlje. Istočasno pa pripravljati pogoje za mehak prehod v nov svež družbeni sistem. Z novimi vrednotami na vrhu -človeški odnosi, okolje, šele nato pride kapital.
    Še nekaj o UTD, mislim da je to trojanski konj dejanskih upravljalcev tega sveta in zadnja skrita karta v tej pokerski igri. Če bodo izgubljali kontrolo nad igro , ga potegnejo še v tej krizi.
    To bi lahko prineslo mali žarek upanja, da razmišljajo tudi o mehkem prehodu.
    Stalne povzročitelje in upravljalce kriz pa postaviti na smetišče zgodovine.

%d bloggers like this: