Na torkovem raziskovalnem seminarju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je Egon Zakrajšek, pomočnik direktorja oddelka za monetarne zadeve in vodja sektorja za analizo bančnega sistema v ameriški centralni banki (Fed), predstavil najnovejšo metodo za napovedovanje ekonomskih gibanj na podlagi šokov na kreditnem trgu. Napovedna moč modela temelji na ocenjeni povezavi med gibanjem razpona obrestnih mer na kreditnem trgu ter posledičnimi realnimi fluktuacijami v industrijski proizvodnji in zaposlenosti v obdobju 1991-2007. Ocene so narejene za 5 razredov podjetij glede na verjetnost njihovega stečaja, pri čemer kot najbolj zanesljivi indikator bodočih fluktuacij gospodarske aktivnosti služi vpliv dinamike razpona obrestnih mer za podjetja z višjo in srednje visoko rizičnostjo.

S pomočjo modela je Zakrajšek pokazal, da sedanja gibanja na kreditnem trgu na ameriškem trgu napovedujejo podoben upad industrijske proizvodnje kot leta 2001 (glej sliko), ko je industrijska proizvodnja upadla za 5%. Dimenzije in trajanja sedanje recesije ni mogoče napovedati, pravi Zakrajšek. Pomembna razlika med letoma 2001 in 2008 je v tem, da je v letu 2001 bančni sektor učinkovito deloval, zato je zniževanje obrestnih mer s strani Fed imelo zaželen in hiter učinek na obrat gospodarskega cikla (recesija je trajala »le« 6 kvartalov). Tokrat pa bančni sistem – zaradi lanske krize drugorazrednih posojil ter posledičnih izjemnih izgub poslovnih bank – deluje kot bistveno manj učinkovit mehanizem pri transmisiji obrestnih intervencij Fed na ekonomsko aktivnost. Zato zniževanje obrestnih mer tokrat ne more imeti podobno predvidljivih ugodnih učinkov, zaradi česar sta tudi globina in trajanje ameriške recesije nepredvidljiva.

Predstavitev predavanja