T-2 in Cerkev med podjetništvom in moralo

Telekomunikacijsko podjetje T-2 je zanimivo, celo kontroverzno podjetje. Podjetje, ki se po svojem poslovanju načeloma ne bi nič kaj razlikovalo od ostalih novih ponudnikov na trgu telekomunikacijskih storitev kjerkoli v Evropi ali Ameriki, tudi v Sloveniji ne. Običajno zelo mukotrpno, dolgoletno prebijanje onstran profitnega roba ob gigantskem obstoječem ponudniku, ki te spotika na vsakem koraku. Običajen primer. Če ne bi šlo za »osebno zgodbo«. In če ne bi za podjetjem stala slovenska Cerkev.

T-2 je osebna zgodba Mirana Krambergerja, nekdanjega idejnega očeta projekta SIOL (1996) in nato z letom 2001 tudi njegovega direktorja. SIOL je bil ustanovljen kot hčerinsko podjetje Telekoma, ki je izkoriščajoč Telekomovo fizično infrastrukturo dolga leta s številnimi nelojalnimi poslovnimi praksami izrivalo konkurenco in vzdrževalo monopolni položaj na trgu dostopa do interneta. Bitka je bila krvava, Telekom ni izbiral sredstev pri zatiranju konkurence, od preprečevanja uporabe določenih Telekomovih številk za dostop do interneta na Telekomovem omrežju alternativnim ponudnikom, nedovoljene vezave ISDN/ADSL, (ne)razvezovanja lokalnih zank do predatorskih cen (cenovnih škarij). SIOL je prek Telekoma monopolno izrabljal javno fizično infrastrukturo, ki mu jo je izgradila država in je bila za SIOL praktično zastonj, ostalim alternativnim ponudnikom pa jo je Telekom drago zaračunaval. Tako drago, da niso bili konkurenčni SIOLovim cenam.

Arhitekt teh praks naj bi bil, pravijo insiderji, Kramberger. Menda je ustanovil celo poseben »sektor za poslovanje z operaterji«, ki ga je enkrat tedensko brifiral, kako je treba »ravnati« s konkurenco (potem pa je direktorico sektorja odpeljal s seboj na T-2). Poznavalci pravijo, da je bil Kramberger nujen za Telekom. Samo Kuščer, nekdanji urednik Monitorja, ga ocenjuje: »Bil je idealna kombinacija človeka s tehnično dovolj dobrim znanjem, da ga ni vsak srednješolec peljal žejnega čez vodo, hkrati pa mu je bila jasna ekonomika telekomunikacij. Ob tem je treba seveda povedati, da je bil kot človek fizično impresiven, aroganten in zelo hiter z izjavami, zavračanji, zasmehovanji in (menda) celo resnimi grožnjami. Na svojem terenu je bil absolutist in brezkompromisen vladar. V šahu je držal male ponudnike interneta, ministrstvo in agencijo, celo Arnes.« (Monitor, junij 2003). Mirana Krambergerja in generalnega direktorja Telekoma, Petra Graška, so odstavili v februarju 2004, formalno zaradi njunih »vizionarskih« (a prezgodnjih) idej o reintegraciji SIOLa v Telekom (ki pa se je dejansko zgodila tri leta kasneje), neformalno pa, ker je postal pritisk EU po liberalizaciji TK storitev prehud. Reintegracija SIOLa je seveda bila potrebna, ker je bil SIOL, zaradi predatorskih cen, popolnoma nedobičkonosen, kljub izdatni podpori Telekoma (cenejše storitve, zastonj oprema, večkratne dokapitalizacije ipd). V prvem postopku na Uradu za varstvo konurence pred dvanajstimi leti je Kramberger naivno priznal, da je “iz razloga večje konkurenčnosti proti drugim ponudnikom Internet storitev, v svojem omrežju SIOLu zagotovil uporabniški dostop po lokalni tarifi prek številk 9xxx”.

Iz te negativne zgodbe je nato Kramberger nato naredil novo zgodbo. Še istega leta je ustanovil T-2, novega ponudnika telekomunikacijskih storitev. Nekako tako kot Steve Jobs, soustanovitelj Appla, ki je moral leta 1985 svojega »otroka« zapustiti, nakar je ustanovil računalniško podjetje NeXT. Steve Jobs se je leta 1997 po bayoutu zmagoslavno vrnil na Apple. No, zgodba Mirana Krambergerja je tukaj malce drugačna od zgodbe Steva Jobsa. Steve Jobs je začel z ničle, z lastnim kapitalom, pri katerem je njegov največji kapital znanje. Daleč od tega, da bi Krambergerju očitali pomanjkanje znanja, prav nasprotno. Razlika je v kapitalskem ozadju in metodah delovanja.

Kramberger je kapital za T-2, goro kapitala, če smo natančni, dobil pri Cerkvi. Glede na to, da je nečak mariborskega nadškofa Krambergerja, mu to ni bilo preveč težko. S seboj na T-2 pa je odpeljal vse najboljše kadre s tega področja v Telekomu. No, ne čisto vseh. Nekatere je pustil na Telekomu. Insiderji pravijo, da zato, da bi Telekom še naprej zatiral konkurenco na področju dostopa do interneta, kot je bilo zastavljeno pod Krambergerjem. Zakaj? Ker je ves čas računal na odškodninsko tožbo do Telekoma. Glede na to, da je eden najboljših poznavalcev trga telekomunikacijskih storitev v Sloveniji, mu je bilo jasno, da s postopnim prodiranjem kot alternativni ponudnik storitev na Telekomovem omrežju ne more uspeti. Zato je stavil na izgradnjo lastnega, predvsem optičnega omrežja in z najnovejših tehnologij za prenos podatkov, ter seveda na nadaljevanje brutalne prakse zatiranja konkurence s strani Telekoma. Na prvi pogled Krambergerju uspeva, T-2 je kot prvi v Sloveniji uvedel storitve na osnovi VDSL in kasneje še FTTH tehnologije širokopasovnega dostopa. T-2 izgrajuje svoje lastno optično omrežje, s čimer postaja neodvisen od Telekoma. Hkrati je T-2 januarja 2007 vložil odškodninsko tožbo proti Telekomu v višini 129,5 mio EUR, in sicer iz enakega razloga, kot se je ves čas pritoževala tudi ostala konkurenca: Telekom naj bi z diskriminacijo med podjetjema SIOL in T-2 ter z zavlačevanjem pri izvajanju storitev povzročal, da se uporabniki interneta več odločajo za SIOL, kot bi se sicer. Gre za t.i. vzvodni učinek, ko neko podjetje prevladujoči položaj na enem trgu uporablja zato, da si poskuša z delovanjem na tem trgu zagotoviti prednost pred konkurenco tudi na drugem, od prvega odvisnem trgu, ki jo preganjata tako evropska kot tudi specialna domača zakonodaja (82. člen Pogodbe evropskih skupnosti kot tudi 10. člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK). Zanimivo pa je, da se Kramberger kot idejni oče T-2 sklicuje na tovrstno omejevanje konkurence, medtem ko je še novembra 2004 izjavil: »Telekom nikoli v svojem delovanju ni privilegiral Siola, tudi če je tak sklep UVK, to še ne pomeni, da je tako tudi bilo!« (Finance, 23.11.2004).

Pri Krambergerju gre vsekakor za zelo zanimivo zgodbo, vprašanje pa je, če se mu bo na koncu izšla. Njegov T-2 je kljub izdatnim kapitalskim injekcijam (samo decembra lani je dobil dve) hudo prezadolženo podjetje, število naročnikov pa (pre)počasi narašča. Problematična naj bi bila kakovost storitev T-2 (številni izpadi) ter slab odnos do uporabnikov, česar so polni praktično vsi spletni forumi. Hkrati je T-2 v svoji želji po hitrejšem dobičku stavil na ponudbo tudi pornografskih programov prek svoje ponudbe digitalne TV. S tem pa je, po dolgem zamiku sicer, razburil vodstvo Cerkve, ki zdaj grozi, da bo T-2 prodala, če ta ne preneha s ponujanjem pornografskih vsebin.

Vprašanje, ki se ob tem postavlja, in od katerega je odvisna usoda Krambergerja, pa je seveda, kako močni so moralni pomisleki Cerkve, da bi se hitro kapitalsko umaknila iz T-2. Če Cerkev T-2 proda danes, bo pridelala veliko kapitalsko izgubo, saj je vrednost T-2 še relativno majhna. Ob približno 50.000 uporabnikih in dobri tržni ceni uporabnika denimo 700 evrov po glavi (dvakrat več kot je Telekom plačal za porabnike Sinfonike), bi bila cena T-2 okrog 35 milijonov EUR, pa še kakšnih 15-20 milijonov bi lahko iztržil za svoje omrežje. Ta cena pa je seveda nekajkrat manjša od tiste, ki se pojavlja v medijih (350 milijonov evrov). Hkrati pa bi T-2 s tem izgubil podporo Cerkve, s čimer bi se njegova teža v odškodninski tožbi do Telekoma bistveno zmanjšala.

Vprašanje, ali bo Kramberger Steve Jobs slovenskih telekomunikacij, torej ni povsem na mestu. Kajti to niti ni ključno odvisno od njega, pač pa predvsem od moralne trdnosti in globine zakladnice slovenske Cerkve. Če ne bo prevladala moralnost, ampak podjetniški duh in pohlep po bogatenju Cerkve in bo Cerkev vztrajala pri naložbi v T-2 še leto ali dve, bo Kramberger nekoč slavljen kot pogumen, vizionarski in uspešen menedžer. Če pa bo prevladala morala in vrednote, za katere se naša in globalna katoliška Cerkev zavzemata in bo Cerkev na hitro prodala T-2, bo Kramberger pač le še eden izmed tistih padlih angelov, ki umrejo zagrenjeni.

Dilema Cerkve je torej jasna: dobiček ali morala? Bogastvo na zemlji ali bogastvo v nebesih? In od njenega izida je odvisna poslovna usoda nečaka mariborskega nadškofa. Huda dilema za Cerkev.

6 responses

  1. No Steve Jobs, da je pričel po brci iz “Jabčka” iz nule (le z lastnim znanjem) ni dobro jutro temveč pravljica za lahko noč. Če je ocean vmes potem se to lepo sliši. Recimo, da je dosti bolj po poslovni navadi prilezel nazaj in se, kot pittbull (ko zagrabi ne spusti) zagrizel v že odgriznjenega “Jabčka”.
    Cerkev, kot institucija proti Cerkev, kot religija? Seveda temelji na absurdu, kot ga poznamo iz religije (zato pač ni znanost) nezdružljivo oz. o obojem hkrati se ne de govoriti. V tem je moč Cerkva. Cerkev, kot družbeni ali državni zajedalec – da ali ne? Tudi tukaj ni odgovorov, saj je politika klera zmeraj bila prepletena s politiko države in je njeno bogatenje zagotovilo njenega obstanka (katerakoli že, da bo Cerkev, brez finančne moči ne bo nikoli imela družbenega in ne religioznnega večinskega vpliva). T2 je marginalnost v primerjavi z gozdovi, nepremičninami, vpetosti v državno politiko,.. Še najlažje je odnos opisati biološko – je zajedalec, ki izkorišča gostitelja za svojo dobrobit, hkrati pa tako, kot vsi biološki zajedalci skrbi, da je gostitelj sicer oslabljen, nikakor pa ga ne ubije (a je sedaj jasno, zakaj ptičja gripa ne bo pobila čloeštva, zakaj takisto tega ni naredil AIDS, kuga.. zaman je iz tega razloga bilo pobitih 11 milijonov divjih ptic v Evropi in Sibiriji, ter zaman nešteto kur v perutninarstvu).
    Hvala JPD za tole – povedano je vse, moj komentar pa je le splošen in nima nobenih pretenzij po kakršnem koli komentiranju “itak” vsega povedanega.

  2. Dilema RKC ni dobiček ali morala. Resnici na ljubo takšnih dilem nikoli niso imeli. Dilema je ali slediti T2 v nenasitni želji po novem kapitalu za dodatno investiranje v omrežje, opremo in storitve. Vprašanje je, ali je RKC novim potrebam sposobna slediti, ali pa mogoče celo dvomi v uspeh projekta?

  3. Pingback: T2 « Testni blog

  4. Nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger: T-2 je pornografijo vključila pozneje?

    Družba T-2 že najmanj od leta 2005 prodaja poceni največ trdih, sicer zakodiranih, pornografskih programov in s tem pospešuje svojo prodajo.
    Zaradi »perspektivnih in obetavnih« donosov so družbo kmalu kupile cerkvene finančne inštitucije mariborske nadškofije, pod taktirko duhovnika in kanonika , ekonoma nadškofije g. Mirka Krašovca.. Cerkev se je torej lotila obetavnega posla, kljub temu da smo v tisku z mastnimi črkami lahko brali: »Cerkev se puli za pornoponudbo televizije T-2 ( FINANCE, 6.10.2005) Tedaj smo lahko v tem članku prebrali, da je prvi gospodarstvenik mariborske škofije Mirko Krašovec ob tej nameri cerkve dejal: »Gotovo je, da tovrstne vsebine niso primerne za podjetje, ki bo morda nekoč v naši lasti.«
    Direktor družbe T-2 pa je dejal, je tudi napisano v članku:
    »Če cerkvi uspe prevzem holdinga Zvon Ena, ki je lastnik družbe T-2, ta iz svoje kabelske ponudbe ne bo umaknila šestih pornografskih kanalov.«
    Družbo T-2 je kljub tej izjavi direktorja prevzela cerkev oz. mariborska nadškofija in postala njena večinska lastnica. Cerkev je šla v »posel« torej kljub že prisotni pornografski ponudbi in kljub jasnemu javnemu stališču direktorja družbe, da bo pornografija ostal v ponudbi sistema družbe T-2, kar se je tudi zgodilo in še praktično traja.
    Na ta »cerkveni posel stoletja z vključeno pornografijo« je bilo nato napisano kar nekaj odmevnih člankov tisku in nekaj laičnih odmevov na TV, ki so problematizirali moralnost tega cerkvenega posla glede na njen nauk. Slovenska RKC pa je javno kar molčala.
    Spregovoril je le glavni »boter« posla M. Krašovec in to šele po dveh letih, 3. februarja 2007 v MLADINI, in sicer se je prilagodil novemu poslu s vključeno pornografijo, saj je na vprašanja dejal:
    T2 uporabnikom med drugim ponuja TV-programe za odrasle. Ali ni pornografija v neskladju s katoliškim naukom?
    Vsekakor. Cerkev ima glede tega jasne vrednote. S takšnimi programi se ne strinja.
    Zakaj pa jih potem ponuja?
    O tem smo z ljudmi iz T2 že govorili in povedali so nam, da je zadeva zakodirana. T2 ni producent tega programa, ampak le posrednik, in to na izrecno željo posameznega uporabnika. Vemo pa, da cerkev v svobodo posameznika z absolutno cenzuro ne more posegati. (?)
    Pravzaprav stvari niso resnično zakodirane …
    To ni moja stvar, ampak stvar uprave T2, ki sem jih glede tega že opozoril in o tem razmišljajo.
    Niti besedice pa ni bilo doslej zaslediti v javnosti s strani duhovnika Mirka Kraševca, pa tudi ne cerkvenega občestva, če se ne motim, kaj o tem zapoveduje cerkveni nauk, katekizem, ki pravi: »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih materialov.«
    In vse je ostalo samo pri razmišljanju, pri besedah, zlasti pri neomajnih besedah direktorja T-2 , » šestih pornografskih kanalov ne bomo umaknili.«
    Cerkev kot lastnica T-2 pa je baje pri tem povsem nemočna? Še decembra 2007 je cerkev dvakrat dokapitalizira T-2, smo lahko brali.
    Nato se je pričela »dogajati« javnost, tisk in TV mediji in končno v javnosti še RKC. Spregovori predsednik SŠK metropolit Uran, javno se oglasi »celo« kardinal dr. Franc Rode…Vsi pravijo, cerkev se bo umaknila iz T-2, ker pornografija tam ostaja. V DRUŽINI letos januarja beremo v uvodu o »Umiku iz sporne naložbe«, v zaključku pa avtor B. Štefanič zapiše, da gre za »izsiljeno prodajo«(?). Do sedaj se še nič umika, le T-2 in tudi cerkev se odgovornosti za razpečavanje pornografije na še vedno cerkveni T-2 izmika, sedaj namreč pornografijo T-2 samo razpečava, zaračunava jo pa druga družba….
    Mariborski škof dr. Peter Štumpf pa letos marca v Slomškovi dvorani na plenumu Karitas zaskrbljeno aktualizira:« V Sloveniji je kar 150 tisoč odvisnih ljudi od pornografije, ki bi bili potrebni kliničnega zdravljena.
    Metropolit dr. Franc Kramberger pa letos maja, v danem intervjuju, posel s T-2 obžaluje in zopet zagotavlja, cerkev svoj delež v T-2 prodaja, in zopet javnost prepričuje, da je T-2 pornografijo vključila pozneje…(?)
    RKC in škofje torej pred nakupom T-2 niso vedeli, da ta razpečava oz. prodaja pornografijo (?), kanonik Mirko Kraševec pa je ves čas očitno vedel za pornografijo na T-2. Ali je res samo g. Krašovec vedel za razpečavanje pornografije na cerkveni T-2 v slovenski RKC? Ali bo kdo sploh odgovarjal za očitno sporno cerkveno pornonaložbo mariborske nadškofije, ki jo vodi nadškof dr. Kramberger ?
    Ali se ne bi bo moral za dosego moralnega epiloga te porno zgodbe slovenske RKC aktivno vključiti sam kardinal dr. Franc Rode ali celo Vatikan?

  5. Miha: toliko neumnosti v enem članku pa še ne. Zaradi 6 kanalov zakodirane pornografije, ki te nihče ne sili, da jih gledaš. Če nam dajo v ponudbo dokumentarce, vremenske napovedi, novice, filme … kaj je narobe, če dodajo še pornografijo? Zdaj še naj začnejo cenzurirati internet, da ne bo slučajno kdo obiskal kakšne “nezaželjene” strani?? Eno je podjetništvo, kjer ponudbo prilagodiš povpraševanju, eno pa je cerkevni nauk. Če si hudo veren, kanalov pač ne boš gledal (sili te nihče, naključno pa jih tudi ne moreš gledati); stranke pa so tudi neverni, ki si te programe pač želijo in si jih doplačajo.

    Zaradi moraliziranja pri popolnoma vsaki stvari v Sloveniji ne bo v naši državi nikoli boljše. Pri vsaki stvari se mora nekdo vtikati v nekoga drugega.

    Miha: zakaj te toliko moti tista pornografija? Kaj film, ki ti ni všeč, tudi gledaš na silo? Knjigo, ki je niti nočeš videti, tudi greš brat na silo?

  6. Pijanec, te ne bi motilo, če bi javno financiran zdravstveni dispanzer za boj proti alkoholizmu v svoji stavbi poleg ordinacij iz “podjetniških nagibov in finančnih potreb” odprl še “viski bar” z najcenejšo ponudbo najmočnejših žganih pijač, hkrati pa zbiral javna sredstva za boj proti alkoholizmu?

%d bloggers like this: