Trumpov hitrojezični populizem ima hudo napako – svojih napovedi in groženj ne more uresničiti. To se najbolj očitno kaže v njegovi  zunanji politiki – na fronti carin proti celemu svetu, poskusu zaustavitve vojne v Ukrajini in Gazi. Povsod si je (samo)zadal roke za rešitve, ki jih ne more uresničiti, zato jih podaljšuje ali ignorira. Najbolj aktualen je njegov zaplet z Rusijo glede prekinitve ognja in mirovnega sporazuma v Ukrajini. Prvotni iz prsta izsesani ultimat (50 dni za dosego prekinitve ognja) je prejšnji teden v trenutku frustracije še zaostril na zgolj 10-12 dni. Pri čemer sta njegov ultimat Rusiji, da bo sicer doživela nove ameriške sankcije, in grožnja državam, ki trgujejo z Rusijo, s sekundarnimi carinami, izvenela kot piarovski krik iz obupa. Rusije Trump ne more sankcionirati bolj, kot jo že, ker je nima več s čim. Trgovina med državama je nizka, pri čemer pa ZDA še vedno kupujejo nekatere za ZDA kritično pomembne ruske proizvode: umetna gnojila in procesiran uran za jedrsko gorivo.

Prav tako pa Trump ne more prisiliti Kitajske in indije, da prenehata kupovati rusko nafto (in plin). Vodstvi obeh držav sta na to grožnjo takoj odgovorili, da je zanju povsem nesprejemljiva in da bosta ravnali v skladu s vojimi nacionalnimi strateškimi interesi. Indijski predsednik vlade se je v odzivu na Trumpove grožnje takoj najavil na obisk pri predsedniku Xiju konec avgusta in včeraj opravil pogovor z ruskim predsednikom Putinom ter ga povabil na uradni obisk. Trumpu je s svojim hitrojezičnim opletanjem kvečjemu uspelo še bolj povezati Rusijo, Kitajsko in Indijo in jih poenotiti v bloku proti ZDA. Te tri države (sicer članice BRICS) predstavljajo skupaj okrog 3 milijarde ljudi , kar je skoraj 8,8‑krat več kot prebivalstvo ZDA, in njihov skupen BDP po PPP znaša približno 56 bilijonov dolarjev, kar je 2,2‑krat več kot BDP ZDA.

Medklic: Ob tem ne moremo požreti frustracije zaradi izdajalskega ravnanja von der Leynove, ki je namesto pokončne drže in enotnega nastopa z drugimi državami, ki jih izsiljuje Trump, sramotno kapitulirala pred njim. Dala mu je več, kot je od nje zahteval in v zameno ni dobila nič.

Trump je zato v obupu, da ne bi vsem na očeh izpadel kot, no ja, blefer, poslal svojega odposlanca Witkoffa v Moskvo, s čimer je izničil svoj ultimat. Witkoff je Putinu očitno predal sprejemljivo Trumpovo ponudbo, ki bi lahko zadostila Putinovim pogojem za konec vojne, sicer Putin ne bi pristal na srečanje s Trumpom. Toda problem bo (je že) nastal z uskladitvijo teksta pogojev za konec vojne v Ukrajini, saj mora Trump za ta tekst dobiti podporo v svoji stranki, med evropskimi državami in v ukrajini (Zelenski je sicer zelo očitno na ameriškem odstrelu in utegne pristati na vse, problem pa so neonacistične strukture v vladi in vojski, ki v ozadju vodijo igro). Ti trije dejavniki so do sedaj združno zrušili vse Trumpove mirovne pobude. Srečanje med Trumpom in Putinom, če bo do njega zaradi zgornjih razlogov sploh prišlo, se – bolj kot ne – utegne izroditi v piarovski dizaster za Trumpa, če s Putinom ne bosta povsem uskladila teksta. Kar je težko verjetno. Vendar pustimo se presenetiti.

Gre za velik gambling Trumpa, kajti če Trump in Putin ne bosta uskladila teksta, je Trumpov hitrojezični populizem v še večjih težavah. S tem pa tudi njegov problem na domači fronti in v lastni stranki.

Nadaljujte z branjem→

Vsakomur s kančkom zdrave pameti, tudi brez dneva vaje iz makroekonomije, je jasno, da je carina dodatni davek na potrošnjo, ki ga plačujejo domači potrošniki za uvožene proizvode. Po uvedbi nizkih carin (denimo do 10 %) lahko tuji izvozniki ali domači uvozniki začasno “požrejo” ta strošek, da bi z nespremenjeno ceno ohranili raven povpraševanja, kar pa kasneje počasi in neopazno kompenzirajo s postopnim zviševanjem cen in carino postopoma prevalijo na kupce. Pri uvedbi višjih cen pa tuji izvozniki in domači uvozniki tega manevrskega prostora nimajo, zato sp prisiljeni carine večinsko prevaliti na kupce.

To je jasno vsem, razen Trumpu, Navarru in Bessentu ter ostalim genijem v Trumpovi administraciji. In to kažejo tudi dejanski podatki. Kot kaže spodnja slika, se – v nasprotju s Trumpovimi  bombastičnimi izjavami – cene uvoženih proizvodov (brez carin) po uvedbi bizarno visokih carin na uvoz iz večine držav niso znižale, pač pa se je trend rasti uvoznih cen (brez carin) neovirano nadaljeval.

Vir: Justin Wolfers

Torej, uvoznih carin ne plačajo izvozniki, tudi v času Trumpa ne. In carin na kitajske, japonske, evropske, vietnamske itd. proizvode ne bodo plačale Kitajska, Japonska, EU, Vietnam itd., pač pa jih bodo plačali ameriški potrošniki.

S carinami je Trump zgolj dodatno obdavčil ameriške potrošnike. S prihodki od teh carin bo zgolj nadomeščal izpad prihdokov zaradi povečanih javnih izdatkov in davčnih olajšav za premožne in podjetja. Zanimivo pri vsem je le to, kako Trumpu s to populistično retoriko – da bo “Kitajska plačala carine” – uspeva nategovati ameriško javnost. Zanimivo je, da je ekonomska profesija ob tem večinsko, razen nekaj redkih izjem, tiho.

Marko Golob

Mislim, da gre bolj za reševanje “vojaka Trumpa”, kot pa za resne mirovne pogovore.

Trump se je ustrelil v koleno z ultimatom sekundarnih sankcij. Kitajska in Indija, ki predstavljata daleč največji trg za ruske energente, sta rekli NE. Kitajska drži v roki adut redke zemlje, s katerim lahko popolnoma paralizira Zahod. Pozabite na sankcije proti Kitajski, če obstaja vsaj še kanec realizma na Zahodu (ne vzemite pa to za “zdravo za gotovo”).

Sankcije proti Indiji lahko uničijo prizadevanje desetletij ameriške diplomacije, ki si je prizadevala spraviti Indijo v svojo orbito. Sankcije lahko pomenijo uničenje Quad iniciative (Avstralija, Indija, Japonska, ZDA). Indijska zavrnitev nakupa ameriških letal F35 in zavrnitev že naročenih AWACS letal (Poseidon P8) je pomemben signal. Vendar ne tako kot nedaven podpis (že po Trumpovem ultimatu) sporazuma o znanstvenem in industrijskem sodelovanju z Rusijo in napovedan Modijev obisk na Kitajskem konec tega avgusta. Če se Modi uspe dogovoriti s Xijem za umiritev napetosti med državama in za pospešitev sodelovanja med njimi, je z Zahodom konec. To bi pomenilo krepitev vezi Kitajska-Indija-Rusija. Oblikovanje dovolj močnega industrijskega-finančnega-tehnološkega-vojaškega-surovinskega centra, ki lahko za države Juga predstavlja alternativo Zahodu.

Nadaljujte z branjem→

Zdi se, da je Trumpov odposlanec Witkoff dal predlog Putinu, ki se je slednjemu zdel sprejemljiv. Kar se kaže tudi v organizaciji napovedanega srečanja predsednikov Trumpa in Putina naslednji teden.

Očitno gre za dogovor mimo Zelenskega, saj ni predvideno predhodno srečanje med Putinom in Zelenskim. Slednji bo zato najverjetneje enako kot prejšnjič iskal podporo pri evropskih politikih, da bi ti prepričali Trumpa, da ne pride do konca vojne v skladu z ruskimi zahtevami. Toda Ukrajinci so siti vojne – več kot dve tretjini jih je za takojšnja pogajanja o koncu vojne. Kar pa ne ustreza evropskim vojnim hujskačem. Zato je težko verjeti, da bo vojne v Ukrajini kmalu konec.

Ivan Simič

Prejšnji teden so se mediji razpisali o samostojnem podjetniku »normirancu«, ki je v letu 2024 ustvaril 5,2 milijona prihodkov. Čeprav je plačal več kot en milijon evrov dohodnine, so se skoraj vsi ukvarjali s tem, kako je lahko normiranec in ne s tem koliko dohodnine je plačal. Namesto, da bi bili veseli, da je plačal toliko dohodnine in bi si želeli še več takšnih samostojnih podjetnikov, se ukvarjajo s tem, kako je to mogoče. Zaradi takšnega razmišljanja se lahko zgodi, da bodo odgovorni začeli razmišljati še o dodatnih popravkih pri obdavčitvi normiranih samostojnih podjetnikih. Nato pa je še dodatno olje na ogenj dolil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je med drugim povedal:

»Tukaj imamo sedaj seveda situacijo, ko se zaradi ugodne davčne obravnave tega sistema poslužujejo tudi tisti, za katere ta sistem seveda ni bil mišljen. V primerjavi recimo nekega mizarja, kjer je veliko materiala vloženega v delo in seveda ob ustvarjenem prometu gre velik del tega prometa za pokritje stroškov. Medtem, ko nekdo, ki dela iz pisarne, teh stroškov nima, obdavčena olajšava pa je enaka, to seveda ni pošteno.«

O tem, kaj je pošteno in kaj ni, bi lahko razpravljali. Tako na primer ni pošteno, da če v zakonu piše, da nekaj ni obdavčeno, da Furs to obdavči, ker meni, da ni pošteno, da ni obdavčeno. S takšnim razmišljanjem lahko pridemo le v davčno anarhijo, ko ni več pomembno, kaj piše v zakonu, temveč je pomembno, kako si zakon razlaga tisti, ki ima oblast.

Nadaljujte z branjem→

Trumpovo stopnjevanje retorike glede sankcoj proti Rusiji prek sekundarnih carin na države, ki kupujejo ruske energente, je seveda v funkciji tega, da bi Rusiji preprečili popolno zmago v Ukrajini. Glede na to, da ZDA ruskega hitrega napredovanja v Ukrajini ne morejo preprečiti z vojaškimi sredstvi, poskušajo zmanjšati njene prilive od izvoza nafte in plina (da bi nekoč, čez nekaj let, ko bi sedanje zelo visoke ruske devizne rezerve potencialno usahnile, zmanjšale možnost ruskega financiranja nadaljevanja vojne v Ukrajini).  Medtem ko je Kitajska že zelo jasno povedala, da nakup energentov spada v sfero njenih nacionalnih strateških interesov in suverenosti in nakazala, da svojo pozicijo z lahkoto ubrani prek omejitve izvoza kritičnih materialov, je Indija bolj šibka. Sicer je ponovila kitajsko stališče glede strateških nacionalnih interesov in suverenosti odločitev glede nakupa energentov in medtem ko ima možnost pritiska na ZDA prek njene velike vloge izvoza generičnih zdravil, pa je bila politično vedno šibka nasproti ZDA. Toda tudi če bi pokleknila pred Trumpovim pritiskom, bi to imelo predvsem negativne učinke na Trumpove zahteve. Če Indija preneha kupovati rusko nafto, mora preusmeriti nakupe na ostale vire, kar ob povečanem povpraševanju ob konstantni ponudbi nafte pomeni pritisk na globalno višje cene nafte. In pomeni višje cene dizla v Evropi, ki ga evropske države ne bodo mogle več kupovati v Indiji.

Torej Trumpove grožnje s sekundarnimi carinami so bodisi brezzobi tiger ali pa bodo prinesle višje cene energentov za zahodne države in pritisk na porast inflacije. No, in tudi ruske cene nafte, in s tem prilivi od izvoza nafte, bodo porasle, kar ni v skladu s Trumpovimi intencami.

Kot rečeno že nekajkrat: ni mogoče učinkovito sankcionorati države, ki je velik izvoznik kritične dobrine, katere prodaja je cenovno neelastična.

____________

U.S. President Donald Trump is now largely following his predecessors hostile policy towards Russia.

If the war in Ukraine continues on its current path Russia will end it with an outright victory. The U.S. and its European vassals are trying to impose a ceasefire to prevent that. It would give time to rebuild the Ukrainian army and to restart the war at a more convenient time. But Russia won’t budge until its war aims are met.

A hoped for countermeasure is to pressure Russia’s oil customers, to thereby decrease its income and prevent it from finishing the war in its favor.

When the war started in 2022 the European Union cut its own access to Russian oil and gas supplies. It started to buy more oil from Gulf countries and other producers. India and China were thus suddenly cut of from their traditional suppliers. They started to buy Russian oil. Then U.S. President Joe Biden encouraged that. He did not want global gas prices to rise. Global supplies continued on an unchanged level and the change in the routes of oil around the globe had only a minor effect on prices.

Nadaljujte z branjem→

Genocid nad Palestinci v Gazi ni genocid Netayajujevega režima, je genocid izraelske nacije nad palestinsko. Izraelske otroke sovraštva nad Palestinci sistematično učijo v šoli, tako jih vzgajajo celo življenje, zato mladi izraelski vojaki nimajo nbenih težav sistematično prek sniperjev streljati palestinskih otrok v glavo in genitalije. Ali čakajočih na hrano. In izraelska nacija nima prav nobenih težav s tem, da Palestince do smrti izstrada v Gazi. To izraelska nacija večinsko podpira.

Izraelska nacija nima nobenih težav s tem, da nad Palestinci izvaja to, kar so nacisti izvajali nad Židi – Holokavst.

O tem sem pisal prejšnji teden (Pomen mineralov redke zemlje in globalna strateška odvisnost od Kitajske) – medtem ko se Trump petelini, dviguje, pavzira in spet aktivira carine v obupanem donkihotskem boju proti celemu svetu, so kitajski politiki tiho, vendar zelo učinkoviti. Kitajska vlada je na Trumpovo petelinjenje uvedla zelo preprost, vendar za zahodne države smrtonosen ukrep – uvedla je sistem dovoljenj za izvoz komponent, ki temeljijo na mineralih redkih zemelj. Kitajska kontrolira 90 % globalne ponudbe teh mineralov. Za vsak nakup morajo tuja podjetja natančno specificirati, za katere namene se bodo te komponente uporabljale (predvsem se uporabljajo v električnih motorjih (npr. z neodimom in disprozijem), LED zaslonih in optiki (z europijem, terbijem), pa tudi v katalizatorjih in medicinski diagnostiki (z gadolinijem) ter za zlitine pri ceveh in granatah. Njihova uporaba je nepogrešljiva v zelenih tehnologijah, obrambni in vojaški industriji ter digitalni infrastrukturi).

Če gre za civilno uporabo teh komponent, izvozni posli dobijo zeleno luč. Kitajska vlada pa je eksplicitno prepovedala izvoz teh komponent za uporabo v vojaški industriji. To pomeni, da je zahodna vojaška industrija praktično mrtva, ko bodo pošle zaloge teh komponent. Ni resne alternative zanje, obstaja samo kitajska proizvodnja (90 %). Enako se lahko zgodi ostalim industrijam, če se bo Kitajska prisiljena maščevati na morebitno uvedbo visokih carin s strani ZDA in drugih zahodnih držav. Kot so povedali nekateri ameriški direktorji, imajo podjetja z največjimi zalogami teh komponent zalog le za 2 do 3 mesece.

No, zdaj so to – z grozo – ugotovili tudi v Wall Street Journalu.

China’s long term planning has allowed it to acquire some serious advantages which it now uses to counter economic and other attacks on it.

The refining of rare earth metals and the production of magnets from them is only one of several advantages it gained. These metals are not really rare. They are usually byproducts of large extractions of other minerals. But their refinement was considered to be environmentally dirty. It is only profitable at a large scale. Over the last two decades China has managed to create a near monopoly in it.

Rare earth magnets, while small in size, end up in a myriad of products. They are cheap but essential and difficult to replace.

As soon as the Trump administration tried to put high tariffs on China the country hit back. The export of rare earth products were stopped until a licensing process had been put into place.

The products are now considered to be dual-use items. China will allow the export of them for civilian purposes but it denies their use for the production of weapons. It wants to prevent to be hit by U.S. missiles which have ‘Made in China’ labeled parts in them. It is difficult to blame it for that.

Nadaljujte z branjem→

Če anglosaksonci kaj obvladajo, so to inscenirane sabotaže velikega obsega, nad katerimi so vsi  presenečeni.

The Russian Foreign Intelligence Service (SVR) reported a planned terrorist attack in international waters

According to information received by the SVR, the British intelligence services are planning to involve NATO allies in launching a mass raid on the “shadow fleet”.

According to London’s plan, such a campaign should be triggered by a high-profile incident involving one or more tankers. The plan calls for organizing a major act of sabotage, the damage from which will make it possible to declare the transportation of Russian oil a threat to all international shipping.

This will free up the West’s hands in choosing methods of counteraction. Ultimately, this could involve detaining any “suspicious” vessels in international waters and escorting them to the ports of NATO states.

The British are working on two potential casus belli:

1️. The first is to stage an accident with an “unwanted” tanker in one of the narrow points of sea communications (for example, in a strait). An oil spill and blocking of the fairway, as London believes, will provide NATO countries with “sufficient” grounds to create a precedent of an “emergency inspection” of a vessel allegedly for compliance with maritime safety requirements and environmental standards.

2. The second scenario involves setting fire to a tanker during loading in a port of a state friendly to Russia. It is assumed that the fire will cause significant damage to the port infrastructure and spread to other vessels, which will require an international investigation.

👉 London intends to entrust the execution of both terrorist attacks to Ukrainian security forces. Their predictably dirty work and inability to “cover their tracks” are seen by the British as a guarantee of their own impunity

The UK intends to choose the moment for the attack in order to use the media effect from it to put pressure on the Trump administration. The goal is to force Washington, contrary to its national interests, to adopt the most severe secondary sanctions against buyers of Russian energy resources, who will appear to be “indirect culprits of the tragedy.”

Vir: Levan Gudadze