In honor of the NATO summit July 11 and 12, this is a comparison of how the Nazi leadership in World War Two and today’s collective West similarly underestimated Russia and overestimated their capabilities.

Despite Russia’s overwhelming upper hand in Ukraine, Western officials and media continue to largely pump sunshine and weave stories of Russian collapse.

There are increasing breaks in the fever, and it looks like maybe, hopefully the acceptance of the loss is gaining traction in Washington.

Danes bo v Vilni srečanje skupine Nato, kjer se kot najbolj razvpita točka pričakuje diskusija o vključitvi Ukrajine v Nato. Takojšnja ali hitra vključitev Ukrajine je objektivno malo verjetna. Dokler traja vojna v Ukrajini sploh ne, ker bi to zaradi aktivacije 5. člena pogodbe o Natu (akt vojaške agresije na katerokoli članico pomeni agresijo na celotno zvezo in vsako posamezno članico, ki se mora na to primerno odzvati) pomenilo začetek neposredne vojne med Natom in Rusijo. Tudi srednjeročno, tudi če bi Ukrajina zmagala v tej vojni proti Rusiji, je vključitev Ukrajine objektivno še zelo oddaljena, in to zaradi razlogov v sami Ukrajini (pomanjkljiva demokracija, korupcija, pomanjkljiva sposobnost zagotavljati potreben obseg izdatkov za oborožitev itd.).

Ameriški magazin Foreign Affairs, elitna publikacija ameriške elite zunanjepolitičnih svetovalcev in komentatorjev, je objavil posebno številko na to temo. Kot lahko preberete, je velika večina komentatorjev proti hitri vključitvi Ukrajine v Nato. Večinoma zaradi tveganja aktivacije člena 5, nato pa zaradi prevelikih stroškov za ZDA s to vključitvijo, saj bi stroške obrambe Ukrajine morale nositi predvsem ZDA. Komentatorji zato večinoma predlagajo, da se Ukrajini zagotovijo zgolj varnostna zagotovila (podobna kot denimo Izraelu) in da se Evropa postavi na svoje noge glede obrambe (beri: da prevzame levji del vojaaških stroškov za lastno obrambo). Med zagovorniki takojšnje vključitve Ukrajine v Nato sta zgolj dva – oba iz Ukrajine: razumljivo Kuleba (zunanji minister Ukrajine) in Zagorodnyuk (nekdanji minister za obrambo Ukrajine). Seveda je izbor komentatorjev (lahko) pristran, vendar tudi to dejstvo kaže na prevladujoč odnos zunanjepolitične elite do tega vprašanja.

A Stronger NATO for a More Dangerous World, What the Alliance Must Do in Vilnius—and Beyond – Jens Stoltenberg

NATO’s Worst-of-Both-Worlds Approach to Ukraine, Why the German Model Won’t Solve a Problem of the Alliance’s Own Making – M. E. Sarotte

Don’t Let Ukraine Join NATO, The Costs of Expanding the Alliance Outweigh the Benefits– Justin Logan and Joshua Shifrinson

To Protect Europe, Let Ukraine Join NATO—Right Now, No Country Is Better at Stopping Russia – Andriy Zagorodnyuk

Europe’s Real Test Is Yet to Come, Will the Continent Ever Get Serious About Its Own Security? – Radek Sikorski

The Case for a Security Guarantee for Ukraine, How to Protect the Country—Without NATO Membership – Lise Morjé Howard and Michael O’Hanlon

Why NATO Must Admit Ukraine, Kyiv Needs the Alliance and the Alliance Needs Kyiv – Dmytro Kuleba

How the West Can Secure Ukraine’s Future, Kyiv Needs a Binding Commitment Before NATO Membership – Eric Ciaramella

Western Europe Is Still Falling Short in NATO’s East, Deterring Russia Requires More Than Just Promises – A. Wess Mitchell

1. The USA rules the world.
2. The USA makes all rules including these rules.
3. No one can know what the rules are, only that they exist.
4. No one is allowed to ask what the rules are.
5. The USA will be in charge of the flexibility provided by the rules’ non-existent nature.
6. Non-western countries must be regularly castigated for not following the rules.
7. Western countries must be regularly praised for following the rules.
8. Alternative rules of governance which work successfully (cf. China, Singapore) must always be derided as “authoritarianism”.
9. Unfair global dominance by the 13% western minority (cf. totalitarianism) must always be referred to as “democracy”.
10. These rules over-ride all other rules, including fundamental justice and the laws of nature.

Vir: Twitter

Bine Kordež

Po klasični ekonomski teoriji je inflacija, torej dvig splošne ravni cen, praviloma posledica preobsežne ponudbe (poceni) denarja. Centralne banke, zadolžene za stabilnost cen, zato ob naraščanju cen praviloma dvignejo ključne obrestne mere, kar naj bi ohladilo gospodarstvo, znižalo povpraševanje in s tem umirilo rast cen. Osnovni instrument za vodenje denarne politike centralnih bank je danes predvsem določanje ključne obrestne mere in preko nje uravnavanje obsega denarja na trgu.

Tudi naša centralna banka, Banka Slovenije, ima v svoji strategiji izvajanja denarne politike zapisano: “Banke si namreč pri centralni banki izposojajo denar, zato je cena tega denarja ključna za določanje obrestnih mer v gospodarstvu. …denarna politika s svojimi odločitvami, predvsem glede obrestnih mer, vpliva na potrošnjo, varčevanje in investiranje v gospodarstvu ter na splošno raven cen“. Seveda Banka Slovenije pri tem ni avtonomna. Ker smo del Evroobmočja s skupno valuto evro, se na nivoju Evropske centralne banke (ECB) vodi enotna denarna politika za vse članice z enotno določeno ključno obrestno mero. Tam se nedvomno sliši tudi naš glas, a moramo biti realni, kaj z našimi 0,3 % glasov predstavljamo.

Nadaljujte z branjem→

What if Kiev’s current offensive fails to yield a decisive Ukrainian breakthrough and Russian collapse? Deadlock is bad for Russia but worse for Ukraine, which provides the battleground. Moreover, an exhausted and diminished Ukrainian military would be vulnerable to renewed Russian attacks. Although Moscow doesn’t look close to victory as some analysts have repeatedly claimed, it appears stronger than the allies insist.

The Biden administration continues to say that only Kiev can decide its war ends, but the latter cannot bind the allies. Today the Zelensky government, backed (or forced) by a large majority of Ukraine’s population, is committed to recovering lost territory. Unfortunately, Kiev’s desire appears to vastly outstrip its means. A dramatic Ukrainian advance or convincing pacific Russian political shift remain possible but look increasingly unlikely.

Washington must decide policy based on American interests. An open-ended conflict with steadily increasing entanglement against a nuclear-armed power with far more at stake is a bad deal for the American people. The Biden administration should engage in serious discussions with Moscow about ending the conflict and building a stable security structure.

Nadaljujte z branjem→

Po desetletju in pol in po izjemnih 550 milijardah evrov investicij v obnovljive vire energije (OVE), predvsem vetra in sonca, je energetsko-okoljska situacija v Nemčiji porazna. Katastrofalna. Zgodba v nekaj slikah.

Slika 1: Nemčija je od leta 2004 res povečala delež OVE iz 9 na 44% (48% v 2022)…

Nadaljujte z branjem→

Michael von der Schulenburg

With the ending of the division of Europe, we will strive for a new quality in our security relations while fully respecting each other’s freedom of choice in that respect. Security is indivisible, and the security of every participating state is inseparably linked to that of all the others. We therefore pledge to cooperate in strengthening confidence and security among us and in promoting arms control and disarmament.

(Charter of Paris for a New Europe November 21, 1990)

The madness of war reigns again in Europe. The delusion that only weapons provide security is once again in high season among politicians, think tanks, and the media across Europe. It has become acceptable once again in Europe that human sacrifices are being offered at the altar of alleged decisive battles. As if we had learned nothing from the past, the Ukrainian counter-offensive is now supposed to become such a decisive battle that it should bring a military solution to what we could not or did not want to achieve politically. In doing so, we Europeans are leaving the future of Ukraine and Europe, and perhaps even that of the world, to the unpredictability, fury, and brutality of the battlefield. And all of this, although it remains completely unclear what “solution” could be expected through the present intensification of the war, will certainly not bring peace to Europe.

This war has increasingly become a war between Russia and NATO, with nuclear weapons playing a decisive role in military calculations. No one can say where the red lines would be in such a “decisive battle,” beyond which there could be a nuclear escalation. By ignoring this and continuing all-out war efforts, we are exposing not only ourselves but all of humanity to incalculable danger in a conflict that could have been resolved diplomatically.

Nadaljujte z branjem→

Konec junija je vlada Republike Slovenije potrdila osnutek posodobljenega nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN) in ga ocenila kot primernega za posredovanje Evropski komisiji. Problem tudi posodobljenega NEPN je, da je – z eno besedo – pravljičen. Glede oskrbe z električno energijo temelji na dveh scenarijih, ki sta tako glede zanesljivosti in avtonomnosti oskrbe z električno energijo in cen energije ter glede ciljev razogljičenja povsem nerealistična in nevzdržna.

Scenarij popolnega prehoda na obnovljive vire energije (scenarij 100% OVE) ni vzdržen ne iz energetskega (ne zadostuje predvidenim potrebam po električni energiji) in ne iz podnebnega vidika (zaradi zamenjave premoga s plinom kot večinskim nadomestnim virom za proizvodnjo nadomestnih količin električne energije po zaprtju TEŠ ne prinaša razogljičenja proizvodnje električne energije). Prav tako pa ni vzdržen iz ekonomskega vidika, saj prinaša bistveno višje cene električne energije od bolj razumnih strateških konceptov razvoja slovenske energetike do leta 2050.

Nadaljujte z branjem→

Pri kvazi ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) oziroma preoblikovanju v obvezno gre za vrhunski nateg menedžerskega sloja vladne ekipe. Iz zahteve levičarjev, da ni pravično, da vsi – ne glede na dohodek – plačujemo enak prispevek DZZ (35 evrov mesečno), se je izcimilo, da bodo tisti, ki imajo najvišje dohodke, plačevali samo polovico tega zneska, tisti z nižjimi dohodki pa celotnega (ker se plačilo zdravstvenega zavarovanja šteje kot neke vrste davčna olajšava). In pri tem bo v zdravstveni blagajni zmanjkalo 100 mio evrov glede na predhodno ureditev.

Drugače rečeno, 50-milijonski “dobiček” zavarovalnic (stroški poslovanja + poslovni presežek si bodo po novem namesto zavarovalnic med seboj razdelili tisti z višjimi dohodki. In še več, razdelili si bodo celo dvakrat toliko “dobička” kot zavarovalnice doslej. Pa recite, da se Golobovim menedžerjem v vladi ni posrečilo vrhunsko nategniti levičarjev! Superhik reforma zdravstvenega zavarovanja. No, če ste pričakovali kaj drugega, ste bili itak naivni.

Najbogatejši bi plačali samo pol

Tisti v najnižjem dohodninskem razredu, ki je obdavčen 16-odstotno, bo torej ob upoštevanju vpliva na dohodnino dejansko plačal 29,4 evra obveznega zdravstvenega prispevka na mesec, tisti v najvišjem, kjer je obdavčitev 50-odstotna, pa samo 17,5 evra mesečno, nam je potrdilo več strokovnjakov. Pri tem je pomembno tudi, da mnogi z najnižjimi dohodki dohodnine sploh ne plačujejo. Zanje bi torej obvezni zdravstveni prispevek znašal 35 evrov mesečno ne glede na upoštevanje pri dohodninski osnovi.

Vse skupaj pa bi seveda pomenilo tudi, da bo državni proračun iz naslova dohodnine prejel manj. Izpad iz tega naslova bo, po informacijah N1 tudi po ocenah ministrstva za finance, znašal okoli 100 milijonov evrov letno.

Vir: N1