Bine Kordež
V medijih smo lahko prebrali izjavo ministra Hana, da so na gospodarskem ministrstvu pripravili akcijski načrt, s katerim bi v Sloveniji dodano vrednost na zaposlenega v gospodarstvu v naslednjih letih povečali na 100 tisoč eur. Ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu je vsekakor ključen kazalec razvitosti države, določa nivo in gibanje BDP, od nje je odvisna tudi višina prejemkov zaposlenih. Zaradi tega se tudi vsa ekonomska stroka strinja, da povečevanje produktivnosti, torej ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega, ključna naloga naše ekonomske politike.
O ciljih ali željah smo torej poenoteni, kot običajno pa je težava v izvedbi. Mojmir Mrak pravi, da v državi obstaja jasen načrt, kako povečati produktivnost (Delo, 13.6.2025) in tudi minister se strinja, da mora biti povečanje produktivnost glavna strateška usmeritev Slovenije. Omenjeni akcijski načrt namreč predvideva, da bi Slovenija postala središče za raziskave in razvoj v Evropi. A Mrak meni, da ima vlada več drugih pomembnejših prioritet kot je konkurenčnost in zato na tem področju kakšnih pomembnejših premikov ni.
Zakaj vlada ne izvaja omenjenega načrta povečanja produktivnosti, sicer ni razumljivo (če je tako “jasen”), a ta dilema zahteva precej širšo razpravo. Zato tudi ni namen tega teksta, da bi ocenjevali razloge za ta odstopanja. V nadaljevanju prikazujem samo nekaj podatkov o gibanjih naše produktivnosti ali če hočete, konkurenčnosti, ki nudijo nekaj dodatnih informacij o razumevanju navedenih dilem. Verjetno ima sicer tudi aktualna vlada močan interes za dvig produktivnosti (BDP, rasti), a mogoče ti jasni načrti vseeno niso tako enostavno izvedljivi.


You must be logged in to post a comment.