Berem, da se je mariborska nadškofija dogovorila z bankami glede postopnega poplačila dolgov, ki si jih je nadškofija nakopala v času, ko se je obnašala kot kapitalist. S tem se v mariborski nadškofiji končujejo (naj)težji času v njeni zgodovini. Paradoksalno je, da so bili “težki socialistični časi” za nadškofijo pravzaprav zlato obdobje. Kljub preganjanju duhovnikov, zaplembi premoženja in neurejenemu materialnemu položaju duhovnikov ter splošnemu omejevanju verske svobode, je v času socializma mariborska nadškofija cvetela. Kajti posvečala se je predvsem svojemu temeljnemu poslanstvu (njenemu “osnovnemu poslu”), torej skrbi za vero in versko vzgojo ter stiku s šibkimi in pomoči potrebnimi. In Cerkev je imela prav zaradi tega (in nasprotovanja komunizmu) najvišjo možno stopnjo simpatije. Leta 1991 se je na podlagi tega “etičnega in moralnega kredita” Cerkve velika večina prebivalstva (75%) opredelila za katoličane. Nadaljujte z branjem
Author Archives: jpd
Predelati TEŠ 6 na pelete?
Ideja je seveda provokativna in sanja se mi ne, če je izvedljiva. Toda britanska vlada (glejte spodaj) se je odločila, da subvencionira predelavo termoelektrarne na premog v Lynemouthu na pelete (biomaso). S tem bi se približala okoljskim ciljem iz Evrope 2020 glede prehoda na obnovljive vire energije. Edina slabost te ideje je, da bi Britanija zaradi tega morala večino biomase (1.5 mio ton letno) uvažati iz ZDA in Kanade. Zaradi tega je ta odločitev pod drobnogledom Evropske komisije, ker bi subvencioniran uvoz tako velikih količin peletov lahko vplival na trg z biomaso.
No, glede na to, (1) da velenjskega lignita primanjkuje (in je slabe kvalitete), (2) da bo treba uvažati indonezijski premog, (3) da se želi tudi Slovenija približati okoljskim ciljem glede deleža obnovljivih virov energije in (4) da imamo izjemno (neizkoriščeno) bogastvo gozdov in da želimo razvijati lesno-predelovalno verigo, bi morda veljalo razmisliti o tem, da TEŠ 6 predelamo na kurjenje s peleti. Narava nam bo hvaležna in še domačo industrijo bomo razvijali. Ampak kot rečeno na začetku, pojma nimam ali se tovrstna predelava ekonomsko splača. Nadaljujte z branjem
Kapitalske kontrole: novi podatki
Follow-up na moj petkov komentar v Financah glede koristnosti finančne integracije in o razmisleku glede vračanja kapitalskih kontrol. Debata med ekonomisti je živahna. Zunaj je nov članek “Capital Control Measures: A New Dataset” (Andrés Fernández, Michael W. Klein, Alessandro Rebucci, Martin Schindler & Martín Uribe), ki predstavljajo bazo podatkov in jo dajejo na voljo raziskovalcem. Najprej pa nekaj evolucije tega fenomena:
International capital flows are central to international macroeconomics. The interaction between the monetary and exchange rate policies of a country depends upon its stance towards capital mobility, as described by the policy trilemma. The ability of a government and its citizens to borrow and lend abroad allows domestic investment to diverge from domestic savings, which can promote economic efficiency and growth. International portfolio diversification is a potentially important means by which individuals can smooth consumption and undertake risky investments that would otherwise be unattractive. On a less salutary note, international capital flows are also blamed as an important vector through which economic disturbances are spread across countries, or as a means by which investors prompt a sudden stop that causes an economy to crash.
Kakšen pa je dejanski rezultat NLB?
Bine Kordež
Prebrali smo lahko izjave in zadovoljstvo prvega moža NLB, kako so s svojo angažiranostjo pomembno izboljšali položaj naše največje banke. Banke, ki je bila zrela za stečaj, sedaj pa konkurenčno tekmuje z ostalim bankami na domačem trgu. Po predlanski 1,44 milijardni izgubi so prvič po letu 2008 poslovali z bruto dobičkom 69 milijona evrov. Seveda je zadovoljstvo pričakovano, a za realno primerjavo dosežkov banke je potrebno pogledati rezultate pred slabitvami. Torej kako banka posluje preden oceni izgube na portfelju ter tudi, kako je na rezultate vplivala zadnja dokapitalizacija ter odpis podrejenih obveznic. Nadaljujte z branjem
Finančna revolucija, ki je požrla samo sebe
Winston Churchill je pred devetdesetimi leti izjavil »Raje bi videl finančni sektor manj ponosen in industrijo bolj trdno«. Ta znameniti stavek danes vsi radi citirajo, vendar v različnih kontekstih. Churchill je leta 1925 ta stavek uporabil, ker je nanj pritiskal finančni sektor, naj Velika Britanija ponovno uvede zlati standard, od katerega je odstopila med prvo svetovno vojno. Britanija se je pravkar izvila iz depresije, finančni sektor je spet cvetel, toda brezposelnost je ostajala zelo visoka, kar je Churchillu porajalo hude dvome. Ne glede na to je aprila 1925 kot finančni minister napovedal, da Britanija spet uvaja zlati standard, in sicer na predvojni pariteti. To je bila Churchillova najbrž največja politična napaka, ki jo je kmalu obžaloval, saj je to Britanijo potegnilo v deflacijo in depresijo. John Maynard Keynes je takoj po tej odločitvi napisal knjigo »The Economic Consequences of Mr. Churchill«, kjer je takšne posledice tudi napovedal. Nadaljujte z branjem
Frances Coppola: Neuspeh makroekonomije
Aleš Praprotnik
Frances Coppola je na svojem blogu objavila zanimiv govor, ki ga je imela na Univerzi v Manchestru (znani po gibanju za prenovo ekonomske vede Post-Crash Economics Society), v katerem razgrinja razloge, ki so po njenem mnenju ključni za neuspeh makroekonomije. Po eni strani izpostavi linearnost modelov, ki nerealno temeljijo na racionalnih posameznikih, stalnem ravnovesju in eksogenih šokih, po drugi pa ignoriranje pomembnosti finančnega sektorja (in dolga), ki do sedaj v ekonomskih modelih sploh ni bil zajet:
»...a blanket condemnation of “economics” as having failed is I think too wide. I therefore wish to narrow the framing. There are many economists out there doing important work, both in industry and in academia, on labour markets, on the behaviour of firms and households, on trade dynamics, on market functioning. I do not by any means wish to suggest that these have failed. Microeconomics, as a discipline, is going from strength to strength. My beef is with macroeconomics.
The Jesus and Mary Chain
Dva izmed najboljših rock albumov 1980-ih, v avtorstvu bratov Reid iz škotske skupine The Jesus and Mary Chain. Nanju sem se spomnil prej v avtu, ko sem šaril po “Alter” folderju v iPodu. Prvenec “Psychocandy” je bil prava osvežitev. Psihedelična mešanica hrupa kitar in nežnih vokalov. “Just like honey” je prijazna vstopnica v ta svet. Za ta album sem zbrskal zadnje dinarje, ravno toliko, da sem še imel za vlak od Ljubljane do doma.
Vloga Deutsche Bank v ameriški finančni krizi
A newly released 650-page report by the Senate’s Permanent Subcommittee on Investigations highlights the role that Germany’s largest bank played in fueling the mortgage investment frenzy that sparked the U.S. housing meltdown and led to a global financial crisis.
Additional data compiled by iWatch News from securities filings and other sources shows that Deutsche Bank was more than just a salesman of mortgage-related investments.
During the boom years, the bank was an important patron of the U.S. subprime industry, providing billions in working credit to on-the-ground lenders and helping them package nearly $100 billion in mortgage-backed securities.
Deutsche Bank was “hugely involved in the securitzation of garbage loans” from an array of lenders, Irv Ackelsberg, a Philadelphia-based consumer attorney who investigated Ameriquest and other subprime lenders, said.
Vikend branje
- Should you lambaste your intellectual adversaries? – Noah Smith
- The Closed Minds Problem – Paul Krugman
- Can helicopter money be democratic? – Simon Wren-Lewis
- The Great Recession was not so Great – Vox EU
- The Price Paradox – Robert Skidelsky
- Credit supply and the housing boom – Vox EU
- New Keynesian Financial Frictions – Robert Waldmann
- Why Markets Can’t Price the Priceless – TAP
- Handy Book of Economic Growth – Growth Economics
- Market monetarists and the ‘myth’ of long and variable lags – longandvariable
- Conducting Monetary Policy with a Large Balance Sheet – Stanley Fischer
- Quantitative easing was not a ‘beggar-thy-neighbour’ policy – Interpreter
- Putting U.S. Labor Force Participation in Context – Tim Taylor
Market monetarists and the ‘myth’ of long and variable lags
One of the tenets of market monetarism is that acivist fiscal policy is a waste of time, since monetary policy can do all the stabilisation that’s needed. On Twitter last night Joe Wiesenthal at Bloomberg wondered what MaMos would think of a strict balanced budget rule. Would that leave monetary policy able to achieve nirvana?
I thought: surely MaMos would accept that monetary policy works with long and variable lags, the phenomenon, emphasised by Milton Friedman, that this blog is named after? And that therefore we’d get macroeconomic volatility from imperfect control?
Believing in Friedman’s dictum would not undermine MaMoism, since if both fiscal and monetary policy worked with the same long and variable lags, and in the same way, ie if they were perfect substitutes as an instrument, then there would be no need for both.
However, Noah Smith pointed me to this post by Scott Sumner…
View original post 709 more words
You must be logged in to post a comment.