David P. Goldman je pred enim letom napisal odličen članek o alternativah ZDA kot pešajočega hegemona: (A) lahko se spustijo v neposredno vojno z Rusijo in Kitajsko, v kateri pa bodo zaradi vojaške inferiornosti najverjetneje izgubile, ali (B) sprostitev napetosti z obema državama z namenom pridobivanja  časa, v katerem bi lahko z velikimi vlaganji v inovacije tehnološko in gospodarsko ponovno prehitele Kitajsko, Rusijo pa predvsem vojaško. Goldman kot primer daje vlogo Kissingerja v 1970-ih, ki je bil udeležen v mnogih poskusih umirjanja napetosti (Kitajska, Sovjetska zveza), ki so navzven izgledale kot ameriško popuščanje, toda hkrati so ZDA močno povečale vlaganja v raziskave in razvoj ter vojaške tehnologije in v času Reagana postale tudi na področju vojaške tehnologije prva in kmalu edina velesila.

Iz racionalnega vidika ZDA nimajo prav veliko možnosti. Sproščanje napetosti je edina pot med dvema nesprejemljivima alternativama: spopadom z Rusijo in/ali Kitajsko, ki bi ga lahko izgubile in ki bi lahko eskaliral v jedrsko vojno ali da padejo v nacionalno povprečnost, kot se je zgodilo V. Britaniji pred in po 2. svetovni vojni.

Nadaljujte z branjem→

Ta nemška strategija je bolj v smislu “damage control”. Potrebno je bistveno več. Potrebna je sprememba evropskih politik. Skupna EU industrijska politika kot antipod ameriški in kitajski ni dober odgovor, ker bodo v njej favozrizirane samo velike države. Potrebno je evropske politike glede spodbujanja razvoja in državnih pomoči narediti bolj ohlapne. Naj vsaka država zase določi svoje prioritetne smeri razvoja, svoje strateške sektorje in svoj nabor podpornih ukrepov. Naj se določi zgolj “cap” (zgornja meja) izdatkov v ta namen – denimo 3-5% BDP letno in naj se ta izdatek ne upošteva v fiskalnem okvirju za posamezne države.

Je to erozija skupnega evriposkega trga? Ja, vendar omogoča gospodarski razvoj in preživetje Evrope. Sicer nas bosta tako ZDA kot Kitajska prehiteli tako po levi kot po desni strani. Kaj nam pomagajo pravila enotnega / skupnega evropskega trga, če pa bomo zaradi teh pravil končali v revščini?

Most of the attention has been on Anthony Blinken’s visit to China, but the visit by Li Qiang, the Chinese prime minister, to Berlin is perhaps the more noteworthy visit, at least from our perspective. Germany and China are reinforcing their strategic partnership. It was a notably friendly bilateral. Olaf Scholz said yesterday that minimising supply chain risks does not mean an end to globalisation. The two agreed on that principle. The balancing act is inherent in the formulation. Germany’s secret service, by contrast, sees China as the main security threat. Security plays a moderately larger role today than it used to. But it is still not the dominant factor. China is, and will remain, Germany’s most important trading partner.

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je dober komentar Thomasa Fazia o tem, kako so si ZDA po drugi svetovni vojni z Marshallovim načrtom in namestitvijo svoje vojske podredile Evropo. Marshallov načrt je sicer imel pozitiven začetni impulz (čeprav manjšega od nekaterih zatrjevanj) in ZDA so imele pozitiven vpliv na evropsko integracijo, vendar je bilo vse v funkciji ameriškega nadzora nad Evropo in da se ta ne premakne v smeri komunizma ali nasloni na Rusijo. Toda danes ZDA niso več benevolentni hegemon, pač igrajo zero-sum game, s sprovociranjem vojne v Ukrajini in posledično diktiranimi sankcijami so Evropo odlepile od Rusije in Evrazije nasploh ter navezale nase (pri čemer Evropa plačuje ceno tega v obliki recesije in 800-milijardnega računa zaradi povišanih cen energentov) ter zastavile so politike (tehnološki protekcionizem, industrijska politika v IRA zakonu), ki izključno favorizira in koristi ZDA.

Sodelovanje (kompradorstvo) v tej ameriški igri je samomor za Evropo. Prihodnost je v kitajski Belt and Road Initiative, kateri se je pridružilo 147 držav. Gre za gospodarsko sodelovanje brez politične in vojaške podrejenosti.

________

Exactly 75 years ago, the foundation stone of the transatlantic relationship was laid. After the Marshall Plan was signed into law by President Harry S. Truman, the US would go on to send billions of dollars in economic assistance to help rebuild Western Europe after the Second World War, laying the groundwork for a mutually beneficial North Atlantic alliance that offered Europe several decades of economic prosperity and military security. America, the President claimed, would be “the first great nation to feed and support the conquered”.

Today, Truman’s world no longer exists. Indeed, the contrast between the Marshall Plan and America’s approach to Europe today couldn’t be more jarring. The Marshall Plan may still be regarded as one of the pillars of America’s post-war mythology, but under Biden, America is pursuing an isolationist economic policy and a ham-fisted foreign policy that both run counter to Europe’s vital interests. Moreover, the actual impact of the Marshall Plan is also worth reassessing.

Nadaljujte z branjem→

Tale spodnji komentar analitika na MoA je absolutni must read. Do zdaj je njegova analiza še vedno zadela realnost. ZDA so v zadnjih dveh dneh de facto priznale poraz v vojni proti Rusiji in Kitajski. Javni izjavi o nesprejemu Ukrajine v Nato in o priznavanju neodvisnosti Tajvana sta izjavi strani, ki je izgubila vojni. Obe vojni sta Bidenovi administraciji eksplodirali v obraz, lekciji, ki so jo ZDA dali Rusija, Kitajska in “tretji svet” je “unprecedented” (poseben komentar o tem sledi jutri). Vprašanje je le, na kateri način se lahko Bidenova administracija izvleče iz tega s čim manj javno vidnimi ranami. Za Bidena in demokrate je itak prepozno, pa čeprav bo Blinken morda moral plačati ceno te neuspešne jastrebske politike s svojim odstopom. Tudi za ameriško hegemonijo je prepozno.

Noro je, v kakšno situacijo, na rob jedrske vojne in na rob nove hladne vojne, nas je ta ameriška jastrebska politika spravila.

_____________

Confronted with the realities of life the Biden administration has in the last days acknowledged defeat in two on its most egregious and delusional foreign policy games.

The Ukrainian counter-offensive has failed. Its army is getting slaughtered on the battlefield. The ‘counteroffensive’ of the ‘NATO trained’ Ukrainian brigades has made no real progress on any front. The high level of losses of men and material make it impossible that it will ever again regain the initiative.

The U.S. aim was to integrate the Ukraine into NATO. It would then have been able to station U.S. troops in Ukraine and to put its weapons into reach of Moscow so that any independent Russian move could be countered with a threat of imminent annihilation.

After more than 20 years of pursuing that aim the U.S. threw the towel:

President Biden on Saturday said he won’t make it easier for Ukraine to join NATO, adding that the country at war with Russia has to meet the requirements to be a member.

“They got to meet the same standards. So, I’m not going to make it easier,” Biden told reporters. “I think they’ve done everything relating to demonstrating the ability to coordinate militarily, but there’s a whole issue of is their system secure? Is it noncorrupt? Does it meet all the standards … every other nation in NATO does.”

Nadaljujte z branjem→

Nekateri komentatorji so bili včeraj presenečeni nad tiskovno konferenco ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkena, da ZDA niso spremenile 50 let trajajočega stališča glede “politike ene Kitajske” in da “ZDA ne podpirajo neodvisnosti Tajvana”. Po enoletnem izzivanju ZDA, ki se je začelo predvsem z obiskom nekdanje vodje demokratov v Senatu Nancy Pelosi na Tajvanu in nadaljevalo z izjavami ameriških politikov in generalov, da bodo ZDA vojaško podprle Tajvan, se zdijo te Blinkenove izjave velik korak k umiritvi napetosti. Nekateri komentatorji so šli celo tako daleč, da so insinuirali, da se je Blinken s svojim obiskom šel poklonit Kitajski, ki je prevzela ekonomski in tehnološki primat v svetu in ki ga z oblikovanjem BRICS+ formacije (kamor se bo včlanilo več kot 30 velikih držav) tudi politično cementira.

Nadaljujte z branjem→

With each passing day, it’s becoming clear that the Ukrainian counteroffensive is failing to achieve any of its originally stated objectives. Recall: the Biden administration’s bet was that the counteroffensive would roll back Russian territorial gains, cut the land bridge to Crimea, and force Russia to the negotiating table. That is almost certainly not going to happen. On the contrary, a stalemate is more likely, or even that Russia will take more territory and win the war, as Mearsheimer has predicted.

What are Biden’s options now? Either escalate or admit defeat. In preparation for NATO’s Vilnius Summit, Blinken has been floating a proposal to give “Israel status” to Ukraine. This means multi-year security guarantees including weapons, ammunition and money that would continue even if Biden loses the next election.

This is not what the American people signed up for. Many Americans supported the $100+ billion in appropriations for Ukraine believing it was a one-time deal to reverse Russian territorial gains. If they had been told that it was the basis for an annual appropriation in a new Forever War, they would have preferred an alternative, especially if they had known that one was available.

Nadaljujte z branjem→

Original Kate Bush je bil fenomenalen, tale izvedba pa dobi zaradi temačnega vokala še poseben drift

Dobra pop izvedba kultne pesmi Radioheadov, ki jo najdete na koncu zadnje epizode grške serije Blue Maestro (Netflix), ki se dogaja na čudovitem grškem otoku z najboljšim barom na pomolu ever. Vendar ne hodite tja in ne delajte gužve!

Če Norveški, državi z najbolj elektrificiranim voznim parkom in državi z najvišjim deležem obnovljivih virov v proizvodnji električne energije, ni uspelo zmanjšati porabe fosilnih goriv, je … nekaj narobe z mitom ali pa se Norvežani (še) niso potrudili dovolj?