Bilijonski (1000-milijardni) stimulus paket nove nemške vlade (ki ga je, paradoksalno izglasoval še parlament v stari sestavi, ker je obstajal realni strah, da zanj v novi sestavi ne bi bilo potrebne dvotretjinske večine!) popularno imenujejo “Merzev whatever it takes stimulus”. To je referenca na Draghijev “whatever it takes” program kvantitativnega monetarnega sproščanjan (z začetkom marca 2015), ki je prek vpliva na znižanje obrestnih mer naredil prostor za fiskalno politiko perifernih držav (predvsem Italije in Španije) in s tem rešil evro pred razpadom. Nemčija je v svojem strahu pred izbruhom inflacije dve desetletji zanemarjala investicije v javno infrastrukturo, kar med drugim pomeni, da so se nekoč najboljše nemške železnice spremenile v ene izmed najslabših v Evropi. Novi kancler je učinkovito izkoristil sedanji  geopolitični trenutek in napovedal za 500 milijard investicij v infrastrukturo, 400 milijard v orožje in 100 milijard za boj proti podnebnim spremembam (cena za relaksacijo nemške dolžniške zavore je vpis klimatske nevtralnosti v nemško ustavo – oboje (dolžniška zavora in podnebna nevtralnost) je sicer absurd, ampak če so Nemci tako samomorilski, pa naj bodo). Ta stimulus je zgodovinsko gledano dokaj velik – 500 milijard za infrastrukturo in 400 milijard za orožje pomeni okrog 2.2 % nemškega BDP letno v 10 letih, medtem ko je stimulus Marshallovega plana znašal okrog 1.3, stimulus ob združitvi Nemčije pa 1 % BDP letno.

Kakšne učinke bi lahko imel ta Merzev stimulus program v naslednjih 4 letih? Spodaj je zanimiva nit na to temo. Davide Oneglia sicer štarta z dokaj pavšalnimi ocenami (ker očitno nima lastnih ocen oziroma ni dobro preštudiral empirične literature na to temo), da naj bi bil multiplikator vlaganj v infrastrukturo okrog 1, za okrog 0.2 tega stimulusa pa naj bi bilo pozitivnih spillover učinkov za ostale države v evro območju (prek trgovinskih povezav). Proti koncu sicer pride na bolj realistične številke z multiplikatorjem investicij v infrastrukturo okrog 1.8 (vsak evro javnega denarja v ta namen v nekaj letih poveča BDP za 1.8 evrov). Velikost multiplikatorja je sicer odvisna od številnih dejavnikov: na prvem mestu od stanja gospodarstva (v recesiji so multiplikatorji višji), od naravnanosti fiskalne politike (v primeru ekspanzivne fiskalne politike so multiplikatorji višji), od naravnanosti monetarne politike (v primeru restriktivne monetarne politike so multiplikatorji nižji) itd.

Nadaljujte z branjem→

Kot pravijo, če sta sporočili za javnost dveh držav po razgovorih voditeljev obeh držav skladni, tudi če sta redkobesedni, so bili pogovori dobri. Če se močno razlikujeta so bili neuspešni. Meni se zdita spodnji dve sporočili za javnost Bele hiše in Kremlja dokaj skladni. S tem, da je v določeni točki dan večji poudarek ruske strani “nezaupanju Rusije, da se bo Kijev držal dogovorov” in pogoju za premirje, da ZDA prenehajo  oboroževati Ukrajino in z njo deliti obveščevalne informacije, in da je na ameriški strani bil večji poudarek na tem, da “Iran ne bi smel biti nikoli v poziciji, da napade Izrael”.

Bo pa seveda še najbolj zanimivo, kako bodo mediji po svoje interpretirali obe sporočili za javnost. Že vidiim naslove, kot “Putin zavrnil 30-dnevno premirje“, “Putin v resnici ni za mir“, itd.

No, mene zanima, kaj ste se izven teh floskul v resnici pogovarjala – o Krimu, Odesi, Donbasu, Harkovu, Zaporožju in jedrski elektrarni Zaporožje, demilitariziranem področju desno od Dnjepra in dovoljenih vojaških kapacitetah Ukrajine levo od Dnjepra itd.

Nadaljujte z branjem→

Podobna zgodba kot pri kitajskem gospodarstvu: največji in najbolj ugledni svetovni mediji že 30 let napovedujejo kolaps kitajskega gospodarstva. To pa vsako leto za nekaj odstotnih točk raste hitreje od gospodarstev zahodnih držav. Kar pomeni, da se razlika v razvitosti eksponetno zmanjšuje. Podobno največji in najbolj ugledni svetovni mediji že 3 leta napovedujejo za rusko gospodarstvo. To pa vsako leto nekaj odstotnih točk raste hitreje od gospodarstev zahodnih držav. Gospodarska rast v EU državah v letih 2023-2024 je znašala 1.6 %, rusko gospodarstvo pa je v istem obdobju zraslo za 6.4 %. In še pospešuje rast.

Nauk te zgodbe: ne berite zahodnih medijev, tudi slovenskih ne, če hočete biti objektivno obveščeni. Glejte originalne statistične podatke, vklopite možgane in si sami ustvarite sliko, ne pa da berete propagando, ki jo za distribucijo v medijih pripravljajo zahodne obveščevalne službe.

____________

Badmouthing Russia’s economy has a certain tradition:

• Russia’s Collapse – Foreign Affairs, Sep 1, 1999
• Russia Is Finished – The Atlantic, May 2001
• The Russian Economic Crisis – CFR, Apr 2010

Since the start of the Special Military operation in Ukraine many outlets joined the above doomsayers of the foreign policy blob.

Since then most reports about Russia’s economy predicted a collapse or at least severe difficulties. Here are some from just the previous six months:

• Russia’s economy is signaling a fate worse than recession – Business Insider, Sep 26 2024
• Humiliation for Putin as Russia could plunge into ‘economic collapse’ to plug £30bn debt – Express, Oct 7 2024
• Putin’s Economy Approaches ‘Burnout Point’ – Newsweek, Oct 8 2024
• Russia’s economy is overheating but Putin cannot change course – Atlantic Council, Oct 31, 2024
• Russia’s War Economy Is Hitting Its Limits – Foreign Policy, Nov 14 2024
• Russia’s economy is doomed – New Statesman, Nov 28 2024
• Russian rouble collapse exposes deep problems in the country’s economy – The Conservation, Dec 3 2024
• The Russian Economy Remains Putin’s Greatest Weakness – Foreign Affairs, Dec 9, 2024
• Russia’s war economy spirals out of control as 2025 brings looming stagnation – NZZ, Jan 7 2025
• Is 2025 the year that Russia’s economy finally freezes up under sanctions? – Atlantic Council, Jan 8 2025
• Russia’s war economy is a house of cards (archived) – Financial Times, Jan 13 2025
• Putin’s war economy is running on fumes as inflation and shortages surge – Kyiv Independent, Jan 15 2025
• Don’t Blink Now, Trump. Russia’s Economy Is Cracking. – Bloomberg, Feb 10 2025
• Russia’s economy is stagnating – but that won’t force it to end the war – The Conservation, Mar 10 2025
• The Russian economy is on the brink of collapse and Putin knows it – Independent, Mar 13 2025
• Russia’s economy would struggle to cope with peace – Reuters, Mar 17 2025

Meanwhile the Russian economy is doing well. Its economy is growing faster than most other.

• Russia to grow faster than all advanced economies says IMF – BBC, Apr 16 2024
• IMF raises forecast for growth in Russia’s GDP by 0.1 pp in 2025 – Interfax, Jan 17 2025

The lesson from this? Much of what one reads in mainstream media about Russia (and other so called enemies) is garbage.

Vir: Moon of Alabama

Mao Keji, gostujoči raziskovalec na Harvardu in doktorski študent na enako prestižni Tsinghua University, je naredil izjemno dobro analizo Trumpovih politik in učinkov na druge države. Predvsem mi je všeč pasus, kjer govori o tem, kako se upreti Trumpu. Pravi, da je potreben odločen odgovor na Trumpove politike in to na način, da bo Trumpa ekonomsko bolelo. Submisivnost pri Trumpu ne deluje, pač pa ga še podžge, daše bolj ponižuje podrejene. Zato tudi jaz pravim, da je najboljši odgovor na Trumpa tako, da pozvročimo ekonomske stroške ameriškim podjetjem na evropskem trgu, in to predvsem pri dostopu na trg in stroških tehnoloških gigantov ter pri proizvajalcih orožja in finančnih posrednikih. Uvozzne carine na ameriške izdelke, ki jih je ucedla Evropska komisija so glede tega brezzobi tiger, ker zelo malo uvažamo iz ZDA. Ameriška podjetja bolijo predvsem ekonomske kazni tehnološkim, vojaškim in finančnim gigantom.

Drugi dober pasus se mi zdi glede učinkov Trumpove politike na Kitajsko. Keji ocenjuje, da bo to imelo zgolj marginalne učinke na Kitajsko. Kitajsko gospodarstvi je preveliko, da bi ga izvozni šok močno prizadel. Poleg tega je Trumpov prvi mandat služil temu, da se je Kitajska pripravila na to, kar je sledilo v času Bidna in zdaj še Trumpa, in ustrezno prestrukturirala izvozne tokove ter dala poudarek samozadostnosti na področju naprednih tehnologij.

Tretji sober pasus je glede škode, ki jo Trumpov trop revolucionarnih outsiderjev dolgoročno naredil ameriškim institucijam in zaupanju v sistem.

____________

A summary of the best takes from the article which you can find in full here.

Mao Keji says Americans voted for Trump because “America’s problems— social, economic and political—had become so entrenched that they could no longer be fixed by politics as usual.”

He argues however that the actions of the new administration remind him of those of Khrushchev in the Soviet Union “who, in his secret speech at the 20th Congress of the Soviet Communist Party, exposed many of Stalin’s dark deeds. Although this consolidated his political position in the post-Stalin era, it permanently damaged the Soviet Party’s domestic authority and international moral standing, with the Sino-Soviet split being the most direct result. [Similarly,] Musk and Trump’s tireless efforts to expose the so-called ‘deep state’ are certainly beneficial to the new administration, but the damage they are inflicting on America’s institutions and moral authority is irreversible and incalculable.”

Nadaljujte z branjem→

Ne vemo, če bo delovalo, toda veljalo bi poskusiti, če želimo dvigniti rodnost v Evropi. Madžarska je že do sedaj imela ukrep, da so ženske z dvema ali več otroki doživljenjsko oproščene plačila dohodnine. Zdaj je madžarska vlada dodala še ukrep, da ženske z enim otrokom do 30. leta ne plačujejo dohodnine.

Ti ukrepi potrebujejo tudi dodatne spodbude, kot so stanovanjska politika (neprofitna stanovanja za mlade družine, subvencionirana obrestna mera za prvo reševanje stanovanjskega problema) in zastonj vrtci ter univerzalni otroški dodatek.

Vsi ti ukrepi so zelo dragi, vendar cenejši od neukrepanja. Naj spomnim, da je stopnja rasti BDP enaka vsoti stopnje rasti produktivnosti in stopnje rasti prebivalstva. Glede rasti produktivnosti smo povsem upešali, glede rasti prebivalstva pa smo živeli v iluziji, da lahko manjko rasti domačega prebivalstva nadomestimo z uvozom migrantov. Kratkoročno ja, toda dolgoročno ima to številne negativne posledice.

Uvažanje tuje delovne sile je dolgoročno družbeno bistveno dražje od spodbujanja domače rodnosti. Kot kažejo analize (tudi naše s kolegi), povečevanje deleža tujerodnega prebivalstva v določenih pogojih (gospodarska stagnacija, povečana neenakost in brezposelnost itd.) vodi v povečano družbeno nestabilnost in porast političnega populizma oziroma vzpona ekstremnih strank.

Brexit in Trump sta neposredna posledica liberalnega uvažanja tujega prebivalstva. Vzpon AfD, Le Penove in Wildersa tudi. Empirično dokazano v številnih analizah.

Marko Golob

Jože je v prispevku citiral švedsko ministrico za energijo in podpredsednico:

“To strengthen Europe’s common security, we must have a reliable and functioning energy system. Without energy, no industry. Without industry, no defence. No defence, no sovereignty.”

Končno!!! Aleluja!!!

Da se jim je pripeljalo. Po več kot treh desetletjih. Izgleda, da moraš biti rojen (in odrasel) vsaj v bivši Jugi, da to instinktivno razumeš. 

Država ne more biti suverena, če nima zaokroženega gospodarstva. Če nima tako težke kot kemične industrije, elektronike…. energetike in kmetijstva. Jasno, da v globaliziranem gospodarstvu ne more proizvajati vsega in da delitev dela obstaja, vendar so meje tega za vse. Malo manj za majhne države, velike države kot Kitajska, Amerika, Rusija, Indija in velike gospodarske skupnosti (EU) pa morajo biti v principu v kar največji meri gospodarsko neodvisne.

In tu je padel cel Zahod (Evropa še posebej, Amerika malo manj) v past svoje globalistične ideologije. V resnici je bila ta samo “smoke screen”, dimna zavesa za globalno dominacijo. S “pametno specializacijo” tem globokoumnim kretenizmom so države postale povsem odvisne od drugih in s tem prikladen objekt izsiljevanja ob kakršnem koli poskusu izvajanja avtonomne politike. Ta politika je bila uspešna, vse dokler je bil Zahod dominanten tako v razvoju, financah kot obrambi. V trenutku, ko je to padlo – Zahod ni več dominanten ne v razvoju, ne v obrambi – se je boleče razgalilo stanje njegove lastne ranljivosti.

Nadaljujte z branjem→

Evropska unija je bila utemeljena na konceptu miru, stabilnosti in napredka, pri čemer je svojo moč gradila na gospodarski integraciji in socialni koheziji. Varnostno zaščito pa si je EU kupovala prek Nata pri ZDA, kar je plačevala s skoraj absolutnim podrejanjem svoje zunanje politike ameriškim interesom. Danes se ta paradigma ruši pod težo geopolitičnih pretresov in napačne politične presoje. Predvsem po zaslugi slednje smo v Evropi postavljeni pred nespodobno izbiro – orožje ali prihodnost.

Geostrateški kontekst napačne politične presoje

Vojna v Ukrajini, geoekonomske globalne spremembe z vzponom Kitajske in sprememba na oblasti v ZDA so v temelju spremenile tako globalna geopolitična razmerja kot evropske percepcije glede varnostne sistuacije. Države EU so se spustile zvleči v ameriško posredno vojno z Rusijo na ukrajinskem ozemlju. Ameriška politična elita se, kljub razpadu nekdanje Sovjetske zveze in koncu realne vojaške grožnje s strani njene naslednice Rusije, ni znala zaustaviti s širitvijo Nata zgolj v nove članice EU, pač pa je na vrhu Nata aprila 2008 nadaljevala s povabilom v Nato tudi dvema nečlanicama EU, ki mejita na Rusijo. Ameriški diplomati v Moskvi so v depešah v Washington to dejanje že dva meseca pred vrhom Nata označili kot absolutno rdečo črto za Moskvo. Ne glede na to, kdo je ali bo na oblasti v Rusiji. Posledično je Rusija avgusta 2008 reagirala z napadom na Gruzijo, leta 2014 po majdanski spremembi režima v Kijevu pa z aneksacijo Krima in februarja 2022 še z napadom na Ukrajino. Rusija je te agresivne akte opravičevala z eksistencialno grožnjo, ki naj bi ji jo povzročila širitev Nata na njene meje v teh državah.

Nadaljujte z branjem→