Na konferenci časnika Delo – Energetika 2026 (Bled, 3. 11. 2026) sem imel predstavitev analize modelov financiranja JEK2. V medijskih objavah, ki so sledile v nekaterih medijih, je bilo razumljeno, da predlagam obvezni prispevek za gospodinjstva. Ker očitno na predstavitvi ni bilo dovolj izpostavljeno, ker je bila namenjena za strokovno javnost, želim s tem pojasnilom poudariti, da gre za analizo modelov, ki vsi predvidevajo prostovoljno udeležbo potencialnih vlagateljev, kar je v analizi eksplicitno poudarjeno. Torej nikakor ne gre za predlog obveznega prispevka na položnicah gospodinjstev.
Namen analize je bil prikazati, kakšne konkretne koristi od projekta JEK2 bi imeli subjekti, ki bi se se odločili sovlagati v izgradnjo JEK2. Vsi sovlagatelji bi bili deležni vrednostno enakih koristi v skladu z njihovimi prostovoljnimi vložki. Vsem bi se v času obratovanja povrnila vplačana glavnica in enak donos na njihovo naložbo. Razlika je le v tem, da bi se povračilo javnega vložka (Republike Slovenije) izvedlo v klasični obliki – v obliki odplačil glavnice in obresti, medtem ko bi se povračilo vložkov vseh zasebnih vlagateljev (poslovnih subjektov in gospodinjstev) izvedlo v obliki znižane cene električne energije. In sicer že v času gradnje (predvidoma 9 let) in nato še 40 let v času obratovanja JEK2. Ključna prednost takšnega načina sovlaganja za vse zasebne vlagatelje (poslovni subjekti in gospodinjstva) je v tem, da si lahko na ta način zagotovijo trajno nizko ceno električne energije za del svoje porabe.
Analiza najprej na podlagi trenutno znanih vhodnih parametrov investicije opredeli referenčno (strike) ceno za električno energijo iz JEK2, in sicer na podlagi RAB modela ter mehanizma CfD. Analiza izhaja iz predpostavk gradnje in obratovanja JEK2, kot jih vsebujejo projekcije investitorja GEN energije (Okvirna ekonomika projekta JEK2, 17.10.2024, https://jek2.si/ekonomika).
Povprečna referenčna proizvodna cena JEK2 bi znašala 81,9 EUR/MWh ob upoštevanju mehanizma izravnalnega računa in bi pokrivala stroške obratovanja, zagotavljala amortizacijo ter omogočala reguliran realni donos 2,5 % na vložena sredstva. V času obratovanja JEK2 bi zasebni vlagatelji povračilo investicije ter reguliran donos prejemali v obliki popusta na električno energijo v višini 46,8 EUR/MWh. Tako bi efektivna cena električne energije iz JEK2 za vlagatelje znašala 35,1 EUR/MWh. Za primerjavo naj navedem, da trenutne baseload veleprodajne cene električne energije na evropskem trgu EEX-PXE, relevantnem za Slovenijo, za leto 2027 presegajo 175 EUR/MWh. Sovlagatelji v JEK2 bi si torej z vlaganji v ta projekt lahko trajno zagotovili izjemno nizko ceno električne energije za pomemben del njihove porabe.
Analiza v nadaljevanju opredeli pet različnih modelov potencialnih vlagateljev. Ker smo želeli pokazati možnosti participacije pri koristih projekta ne samo za poslovne subjekte, ampak tudi za gospodinjstva, je v analizo dodan tudi model, ki predvideva udeležbo gospodinjstev. Kot že rečeno, vsako sodelovanje vlagateljev temelji na prostovoljni udeležbi, informativno pa je narejen ilustrativni izračun, če bi se za sodelovanje odločila vsa gospodinjstva. In ta izračun je bil napačno razumljen kot predlog obveznega prispevka.
Potrebno je še enkrat poudariti, da vsi modeli, ki vključujejo zasebne vlagatelje, predvidevajo prostovoljna vlaganja na osnovi poslovnega interesa vlagateljev, pri čemer so ti deleži prenosljivi – možno jih je prodati v primeru, če se nek vlagatelj odloči izstopiti. To načelo velja za vse vlagatelje – tako za poslovne subjekte kot za gospodinjstva.
Namen analize je pokazati možen in izvedljiv način sodelovanja vlagateljev ter z njim približati koristi gradnje JEK2 domačim odjemalcem. Takšno sodelovanje med državo in odjemalci, ki ga poznamo tudi v nekaterih drugih državah (denimo Finska in Francija), bi lahko postalo partnerstvo za JEK2. Omogočilo bi ekonomsko vključenost odjemalcev v projekt ter vzpostavilo dolgoročni mehanizem za nizke in stabilne cene električne energije, s čimer bi zagotovilo večjo blaginjo in konkurenčnost ter odpornost na bodoče krizne situacije na energetskih trgih.
Kar se tiče mene osebno oziroma našega gospodinjstva, bi bil zelo zainteresiran za sovlaganje v JEK2 po takšni shemi, ker lahko na ta način zagotovim izjemno nizko ceno električne energije tako sebi do konca življenja kot nato mojim otrokom, namesto da jo kupujem po najmanj 3-krat višji ceni že v normalnih časih oziroma da sem (smo) podvrženi cenovnim nihanjem na energetskih trgih, kjer cene lahko poskočijo celo na 10-kratnik in več dolgoročno za skoraj 50 let zagotovljene (zaklenjene) cene elektrike iz NEK in kasneje iz JEK2. Seveda pa lahko samo upam, da bo vlada pri presoji različnih možnih modelov financiranja JEK2 omogočila tudi takšno shemo sovlaganja za potrošnike, ki imajo tak interes.
