En odgovor

1. Da bo vojna “na daljavo” z avtomatiziranimi sistemi je bilo jasno že v 80-tih. Tistega, ki ga to zanima in ni ravno expert, lahko prebere knjigo Andreja Martyanova : The (real) revolution in military affairs.

   Pravo revolucijo je pravzaprav omogočila revolucija v proizvodnji senzorjev, ki je radikalno poenostavila in pocenila njihovo izdelavo. Nekdaj je termalna kamera stala nekaj 10 tisoč do nekaj 100 tisoč USD, Fotonine termalne kamere za tankovske in raketne sisteme z identifikacijo tanka na 2000 m in zaznavo na 6000m so stale med 50 in 100 tisoč USD. Danes jo dobite (low end – dobra za FPV drone) že za nekaj sto evrov.

   Pravo revolucijo so, kot sem pisal že večkrat na tem blogu, naredili Iranci. Ne s tehnološkem prebojem, temveč s konceptom. Namreč z masovno proizvodnjo operativnih dronov z neslutenimi dosegi (cca 2500 km), ki so stali nekaj procentov cene manevrirnih izstrelkov (tomahawk) istega dosega. Res, da so počasnejši, so pa zato narejeni iz materialov (plastika, les), ki so zaradi tega bistveno manj opazni za radarje, lahko letijo nižje kar spet omejuje radarsko odkrivanje in imajo zaradi motornega pogona, bistveno manjšo infrardečo sliko kot raketni pogoni. In pa; ni jih škoda. Nič hudega, če jih nasprotnik sestreli z raketo, ta je bistveno, gtudi nekaj 10x dražja od samega drona.

   Ukrajinske navedbe o sestreljevanje ruskih Geranov (izboljšana kopija iranskega Shahedov) so daleč pretirane. Zakaj? Prvenstveno ker imajo proti-dronski droni tipično premajhen doseg. “Okno”v katerem so uporabni je zelo majhno. Kar kaže rastoča uspešnost ruskih Geranov. Ta je tako rezultat ruskih izboljšav, saturacije ukrajinske protiletalske obrambe kot posledičnega pomanjkanja protiletalskih raket. Proti-dronski droni so še bolj na začetku. Ni pa rečeno, da bo tako tudi v bodočnosti, ampak takrat bo tudi kompleksnost in cene teh dronov druge.

   Revolucija dronov je šla še naprej v pocenitvi. Sedaj se droni izdelujeo kar s kalupi iz plastike, stiroporne pene ali iz kartona. Oboje je zelo težko zaznavno za radarje. Elektronika je pa itak poceni. Kitajska seveda; na obeh straneh.

   Glavni razlog za odločilen vpliv dronov pa je, da so se pojavili prej kot pa njim prilagojeno proti-orožje. Se pa to zelo hitro popravlja. Ne gre za tehnični problem, prav lahko si zamislim (In obstaja že vrsta podobnih sistemov v uvajanju v različnih armadah) zelo učinkovit sistem na osnovi tehnologij, ki smo jih na primer v Iskra Elektrooptiki (kasneje Fotona) obvladovali že v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Premik ni toliko tehnološki kot konceptualen.

   Droni bodo obstali in se ravijali naprej v smeri avtonomnosti in rojev. Vendar njihova premoč ne bo več tako očitna kot je danes. Prepričan sem, da bodo obstajali tako tanki kot ladjevja, samo oboroženi bodo z dodatnimi proti-dronskimi sistemi, ki bodo učinkovito in ekonomično sestreljevali drone.

   Pravzaprav je problematika dronov obstajala kot ključna vojna komponenta v mornaricah že od 80-tih let naprej. Tu so z avtonomnimi sistemi, roji in njihovo koordinacijo, vlogo pionirjev igrali Rusi oz Sovjetska zveza s protiladijskimi sistemi kot so bili Moskit, Basalt ali Granit. Res pa je, da je šlo za velike drage sisteme in ne za “igračke” kot so danes FPV droni.

   Katera država je danes “v vojni dronov” najbolje pozicionirana? Tista z največjimi masovnimi industrijskimi kapacitetami. Katera je to? Kitajska!

   Všeč mi jeLiked by 4 people