Je sprememba ameriške strategije v Ukrajini znak poraza?

I agree with @AKorybko that the US has changed strategy in Ukraine from an offensive to defensive strategy. In comparison with last years offensive strategy that’s of course a de faco admission of defeat, but the US will just change its definition of victory, and claim victory in all cases that doesn’t end with a total Russian victory. Why does the war continue then? Korybko claims that the main reasons are to feed the military industrial complex and test weapons in war time conditions.

I believe those reasons are only a part of the answer. Another important reason are that western leaders have invested so much political capital into the war, so they can’t back down gracefully, at least not too quickly. They have to prolong the war to change the narrative in western countries or loose power. With newly elected leaders, especially in the US, they can gracefully backdown from the war effort.

Some other reasons for western leaders to prolong the war, are that they hope to inflict huge losses on Russia, by Ukraine as proxy. The US also can’t abandon an allied country too fast. That would undermine the US alliance system around the world. No one trust someone who promise to defend you and then quickly abandons those promises.

Vir: Mikael Valtersson

* Former officer Swedish Armed Forces/Air Defence, former defence politician and chief of staff Sweden Democrats. Current political and military analyst.

Zakaj bomo ob več sončnih elektrarnah morali izgraditi tudi več plinskih elektrarn?

Nekateri so presenečeni nad izjavo Aleksandra Mervarja (ELES), da bomo morali v času do izgradnje novega bloka jedrske elektrarne (JEK2), ko se sicer načrtujejo velike investicije v nove kapacitete sončnih elektrarn, izgraditi več plinskih elektrarn:

Vendar presenečenje ni na mestu. Poglejmo dva primera iz realnega sveta: primer energije iz sonca in primer energije iz vetra ter korelacijo s porabo plina.

Prvič, glede sončnih elektrarn (SE) potreba po izgradnji kapacitet plinskih elektrarn (PE) ob večjem obsegu vključevanja elektrike iz SE v omrežje izhaja iz zakonitosti delovanja SE kot ekstremno nestanovitnega in variabilnega vira energije (SE so še bolj nestanoviten vir od vetra). Poglejte spodaj primerjavo med teoretično povprečno letno proizvodnjo iz SE pri nas (aproksimirano s povprečno osončenostjo pri nas v obdobju 2010-2022) in porabo različnih energentov – električne energije in porabe plina in kurilnega olja v gospodinjstvih (vir: SURS). Kot lahko vidite, SE pri nas proizvedejo 75% elektrike (EE) med aprilom in septembrom (slika spodaj), v preostalem času (kurilna sezona med oktobrom in marcem, ko porabimo >62% letne porabe olja in plina) je treba EE iz sonca za ogrevanje nadomestiti z EE iz fleksibilnih virov (TE na plin ali premog). Bolj kot bomo opuščali plin za ogrevanje in šli na toplotne črpalke, več elektrike bomo rabili pozimi (modra krivulja spodaj se bo močno obrnila navzgor). Torej več bo EE iz sonca in večja bo elektrifikacija ogrevanja in prometa, večje nadomestne kapacitete bo treba zagotoviti za proizvodnjo EE ponoči, ob oblačnih dneh in za kurilno sezono. Zato Mervar govori o gradnji novih plinskih elektrarn.

Proiz. SE in poraba E

Nadaljujte z branjem

Kitajska je vodilna pri 37 izmed 44 ključnih tehnoloških področjih (ponovno)

Ponovno objavljam, ker imam občutek, da tukaj v Evropi živimo v nekem drugem svetu in se nam ne sanja, da nas je Kitajska že zdavnaj gospodarsko prehitela, da je tehnološko za pol stoletja pred nami in da bo čez desetletje za 2-krat gospodarsko večja od vseh zahodnih držav skupaj. In da bo vodila svet. Ker svet pač vodijo veliki. Evropa je tehnološko in ekonomsko že zdavnaj izumrla, le povedal nam tega še nihče ni.

Australian Strategic Policy Institute je naredil hvalevredno nalogo, na podlagi spremljanja znanstvenih objav je oblikoval poseben sledilnik prvenstva v kritičnih tehnologijah (ASPI’s Critical Technology Tracker). Ta sledilnik kaže, kako je Kitajska v zadnjem desetlrtju postala vodilna na 37 izmed 44 kritičnih tehnoloških področjih. V bistvu je vodilna povsod, razen (še) pri dizajnu polprevodnikov, superračunalnikih in kvantnih računalnikih, umetni inteligenci in cepivih.

Da se ne mučim z opisovanjem, spodaj je executive summary zadnjega poročila. Kot boste lahko videli, EU držav ni nikjer (vmes je ponekod na 2. ali 3. mestu V. Britanija zaradi svojih univerz). Nauki? Ha, ha. Zahteva velika vlaganja v znanost, raziskave in razvoj, privabljanje top tujih talentov, financiranje tehnoloških start-upov in scale-upov itd. Pa seveda ciljna javna naročila (javna uprava, vojska, varnost, ki ustvarijo povpraševanje po invencijah in inovacijah.

Aja, pa zanemarite propagandna sporočila spodaj, kot so, da je problem, ker s tem avtoritarna oblast prevzema globalno moč v tehnologijah, ki niso podvržene civilnemu nadzoru (global power and influence to an authoritarian state where the development, testing and application of emerging, critical and military technologies isn’t open and transparent and where it can’t be scrutinised by independent civil society and media) ali da ima Komunistična partija Kitajske željo po uporabi sovražnih metod kaznovanja držav ali podjetij ter omejevanja dostopa do tehnologije drugim državam (to use coercive techniques outside of the global rules-based order to punish governments and businesses, including withholding the supply of critical technologies). Ne vem, kaj išče takšna propaganda v takšnih primerjalnih analizah. Našteto namreč velja za ZDA, ki imajo prakso uvajanja tovrstnih tehnoloških sankcij.

Nadaljujte z branjem

Kitajska proti ZDA: Le zakaj bi Kitajska morala sprejeti inferironi zahodni model gospodarskega razvoja?

But you see, say the Western economists, China’s emphasis on manufacturing production and investment in infrastructure and technology over increasing household consumption is the wrong model for development. According to neoclassical (and Keynesian) theory, it’s consumption that leads growth, not investment.  So China needs to break up its too large state sector, cut taxes for private enterprises and deregulate to allow the private sector to expand sales of consumer goods. 

But has the large consumption share in the Western economies led to faster real GDP and productivity growth, or instead to real estate busts and banking crises?  And is it not really the case that more productive investment boosts economic growth and employment, and thus wages and spending, not vice versa?  That is the experience in China over the last 30 years, with high growth and investment delivering rising wages and consumer spending.

Kako disciplinirati neposlušno EU članico: Evropska komisija proti Madžarski

Financial Times je danes objavil izsledke “vpogleda” v “tajni dokument” Evropske komisije, v katerem je opredeljena strategija, kako ogroziti gospodarsko stabilnost Madžarske, če se ne bo upognila pritisku Evropske komisije glede odobritve vojaške pomoči Ukrajini. Strategija je dokaj preprosta: preplašiti finančne trge oziroma pregnati vlagatelje z napovedjo trajnega prenehanja financiranja Madžarske iz EU sredstev. Če se madžarska vlada ne upogne, naj bi voditelji EU javno razglasili, da bodo trajno ukinili vsa sredstva EU za Budimpešto z namenom prestrašiti trge, pospešiti upad vrednosti forinta in porast stroškov njenega zadolževanja.

V dokumentu je navedeno, da naj bi »v primeru nesporazuma na [vrhu] 1. februarja drugi voditelji držav in vlad javno izjavili glede na nekonstruktivno obnašanje madžarskega premierja, . . . da si ne morejo predstavljati, da bi Budimpešta» dobila EU sredstva. Brez tega financiranja bi bili “finančni trgi ter evropska in mednarodna podjetja morda manj zainteresirani za naložbe na Madžarskem“. Takšna kazen bi “lahko hitro sprožila nadaljnje zvišanje stroškov financiranja javnega primanjkljaja in padec valute“.

Nadaljujte z branjem

Zakaj vlada hoče ali noče referendum o JEK2?

Vlado je očitno neprijetno presenetil predlog stranke SDS glede predhodnega posvetovalnega referenduma o gradnji JEK2 v letošnjem letu. Ni jasno, zakaj je vlada presenečena, saj so enak predlog dali že drugi subjekti, med drugim tudi GZS lani na Vrhu gospodarstva. Še huje, najvišji vladni predstavniki so ves čas poudarjali, da si želijo, da bi bila odločitev za JEK2 sprejeta na referendumu. Zakaj torej nelagodje v vladnih krogih ob predlogu referenduma o JEK2?

Minister Kumer, odgovoren za energetiko, je očitno imanentno skeptičen do JEK2. Minister prodaja zelo neodgovorne manipulacije. Prvič, manipulira, ko pravi, da bi projekt JEK2 obremenil gospodinjstva s po 17 do 18 tisoč evri in ali ne bi mar raje dali tega denarja neposredno gospodinjstvom, da se sami razogljičijo. Kar je absolutno zavajanje. Če bi namreč gospodinjstva ta denar porabila za postavitev sončne elektrarne in baterije (ne morejo vsa, ampak samo tista z lastnimi hišami in na primernem področju), bi bila samo četrtinsko neodvisna glede električne energije (in še to samo 20 do 25 let), preostalih 75 % časa bi morala črpati elektriko iz omrežja, ta pa bi se proizvajala iz plina, ki ima zelo visoke izpuste CO2. Če pa bi ta denar vlada namenila za izgradnjo velike JEK2, pa bi ta ista gospodinjstva ves čas (100 % časa) dobivala popolnoma neogljično elektriko naslednjih 80 let in po izjemno nizki ceni (nižji od vseh alternativ)!

In drugič, manipulira, ko pravi, da bodo JEK2 plačali davkoplačevalci. Kar absolutno ne drži. JEK2 ne bodo plačevali davkoplačevalci prek davkov, ampak jo bodo v celoti plačali odjemalci elektrike iz JEK2 v nekaj desetletjih. In to prek cene električne energije, ki bo bistveno nižja od alternativnih virov energije, ki so na voljo (sončne, vetrne, plinske elektrarne ali iz uvoza).

Čemu tako prozorne manipulacije?

Nadaljujte z branjem