Francoski predsednik Charles De Gaulle je bil izjemno pameten možakar, velik voditelj in velik Evropejec. Zavedal se je, da je Nato tvorba, ki Evropo drži v odvisnosti od ZDA. Kajti odločitve Nata se sprejemajo v Washingtonu, evropski uradniki in poveljniki, ki službujejo v Natu, pa izgubijo nacionalno zavest in služijo interesom Nata, to je ZDA. Zato je zahteval in dosegel, da Nato sile zapustijo Francijo. Prav tako se je zavedal, da je Evropska unija ameriški projekt in da je Jean Monnet (“oče Evrope”) na plačilni listi Cie. Vse z namenom, da evropske notranje in zunanje politike določajo v Washingtonu. In še nekaj, De Gaulle se je zavedal koristnosti trga, hkrati pa njegovih slabih strani (nepravičnost, nesocialnost, monopolizacija…), zato se je zavzemal, da so interesi ljudstva in države nad trgom.

A helpful reminder of what De Gaulle used to say about NATO and American hegemony over Europe. This is all extracted from the book “C’était de Gaulle” which gathers his words as compiled by his confidant Alain Peyrefitte.

De Gaulle said: “France’s objective is to build Europe […] The whole point is that Europe should want to exist as its own self, independently from the U.S.[NATO is] quite simply putting Europe’s defense, nuclear and conventional, in the hands of the U.S. Europe is useless if it doesn’t control its own defense and therefore its own policy. NATO is a subterfuge. It’s a machine to disguise the stranglehold of America over Europe. Thanks to NATO, Europe is placed under the dependence of the U.S. without seeming to be.” 

Nadaljujte z branjem→

… vendar ni bistvene škode za proizvodnjo energije (sicer pač), ker solarni paneli proizvajajo energijo samo eno osmino časa v letu (le okrog 12% učinkovitost), ker jo proizvajajo v napačnem času (poleti in sredi dneva) in ker je ne proizvajajo za tiste, ki bi jo potrebovali (energetsko intenzivna industrija). Če torej 15% solarnih kapacitet ugasne zaradi propadanja, se to ne pozna bistveno na energetskih bilancah.

Problem sončnih elektrarn kot nadomestka za druge vire električne energije – ob njihovi neučinkovitosti – je v dvojem. Prvič, v ustvarjanju iluzije, da spremenljive sončne elektrarne, ki delujejo zgolj eno osmino (1/8) časa v letu, lahko nadomestijo stalne in stanovitne vire energije, kot je jedrska, ki delujejo med 95 in 100% časa v letu. Drugič, v realokaciji ogromnih vsot investicij (v Nemčiji nekaj sto milijrad evrov) v povsem napačen energetski vir. Za 500 milijard evrov bi lahko Nemčija izgradila okrog 100 jedrskih elektrarn srednje velikosti in proizvedla dovolj in stalne električne energije, ko jo najbolj potrebuje, hkrati pa bi drastično znižala izpuste CO2 (česar s sončnimi elektrarnami ni, saj je treba v preostalih sedmih osminah časa v letu, ko sončne elektrarne ne delajo, kuriti plin in premog za proizvodnjo potrebne električne energije).

The solar industry in Germany now reports that a jaw-dropping 15% of German solar capacity is rapidly disintegrating.

On one hand, this represents the decay & destruction of many billions of € of capital.

On the other hand it represents hardly any energy risk, because 10 gigawatts of solar capacity produces very little power, much less during peak demand period, in a dark cold country like Germany.

Nadaljujte z branjem→

Tale govor Oliverja Stonea je nekaj za novinarje in propagandiste, ki jim je lažje udobno plavati s tokom mainstreama in predpripravljenih informacij in komentarjev, kot pa kritično razmišljati in iskati resnico.

__________

Še prepis:

“You don’t have to fit in,” the Oscar-winner went on. “It’s fashionable now to take shots at Republicans and Trump and avoid the Obamas and Clintons. But remember this: In the 13 wars we’ve started over the last 30 years and the $14 trillion we’ve spent, and the hundreds of thousands of lives that have perished from this earth, remember that it wasn’t one leader, but a system, both Republican and Democrat. Call it what you will: the military industrial money media security complex. It’s a system that has been perpetuated under the guise that these are just wars justifiable in the name of our flag that flies so proudly.”

Stone continued that our “country has become more prosperous for many but in the name of that wealth we cannot justify our system as a center for the world’s values. But we continue to create such chaos and wars. No need to go through the victims, but we know we’ve intervened in more than 100 countries with invasion, regime change, economic chaos. Or hired war. It’s war of some kind. In the end, it’s become a system leading to the death of this planet and the extinction of us all.”

He concluded with advice based on his own experiences. “I’ve fought these people who practice war for most of my life. It’s a tiring game. And mostly you’ll get your a– kicked. With all the criticism and insults you’ll receive, and the flattery too, it’s important to remember, if you believe in what you’re saying and you can stay the course, you can make a difference,” he said.

“I urge you to find a way to remain alone with yourself, listen to your silences, not always in a writer’s room. Try to find not what the crowd wants so you can be successful, but try instead to find the true inner meaning of your life here on earth, and never give up on your heart in your struggle for peace, decency, and telling the truth.”

Vir: Angelo Giuliani

Doslej so zahodni politiki dosledno ponavljali, da ruska agresija na Ukrajino ni bila z ničemer sprovocirana (z nobenimi dejanji ZDA ali drugih držav) in da je šlo zgolj za imperialistične težnje Putina, kar so papagajsko za njimi ponavljali praktično vsi zahodni mediji in mnenjski voditelji. Ameriški profesor John Mearsheimer je na podlagi analize dokumentov in vseh dostopnih zapisov oboje ovrgel že ob samem začetku vojne.

Na drugi strani je ruski predsednik Putin vztrajno ponavljal, da za Rusijo širjenje Nata na njene meje predstavlja eksistenčno grožnjo in da je napad na Ukrajino posledica tega, ker članice Nata niso želele dati varnostnih zagotovil Rusiji (in podpisati sporazuma o neširjenju Nata na ruske meje) in ker je Rusija želela zaščititi rusko manjšino v Donbasu, katere avtonomijo so ukrajinske oblasti napadle z orožjem.

No, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v četrtek v evropskem parlamentu potrdil Putinove besede. Kar trikrat je povedal, da je ruska agresija na Ukrajino posledica širjenja Nata na ruske meje. Hkrati je potrdil obstoj sporazuma o neširjenju Nata na ruske meje iz jeseni 2021 (slabega pol leta pred vojno), ki ga je Rusija poslala Natu, članice Nata pa ga niso želele podpisati. Še več, kot kažejo dokumenti (glejte spodaj), člance Nata so se zavedale, da širjenje Nata na ruske meje za Rusijo pomeni nesprejemljivo varnostno, eksistenčno grožnjo, na katero bo Putin reagiral z agresijo,  in hkrati, da Putin sicer nima agende, da bi napadel druge države v vzhodni Evropi.

To povsem spreminja dosedanjo zahodno narativo, da vojna v Ukrajini ni bila sprovocirana s strani zahodnih držav ali da je šlo za neizživete imperialistične težnje Rusije. Zahodna moralistična zgodba se sesuva (naj še enkrat ponovim, da nikakor ne podpiram ruske agresije na Ukrajino, pač pa gre zgolj za racionalno razumevanje konteksta, v katerem je do tega prišlo).

Nadaljujte z branjem→

This week brought reports—in the Wall Street Journal, CNN, and so on—that Ukrainian troops, three months after launching their counteroffensive, have finally broken through the first of Russia’s main defensive lines. The reports aren’t untrue, strictly speaking, but they’re misleading.

Russia’s “Surovikin lines” (named after the general who designed them but then got sidelined over his ties to the mutinous and recently assassinated mercenary magnate Yevgeney Prigozhin) have three rows. The first two—a wide and deep “tank ditch” and a string of four-foot-high concrete pyramids known as “dragon’s teeth”—are meant to stop armored vehicles (or slow them down enough that they’re easy prey for artillery and drones). The third row is a line of trenches and bunkers manned by Russian soldiers.

There’s no evidence that Ukrainian armored vehicles have gotten past any of these rows. But infantrymen have crossed the first two rows and taken over at least one segment of the manned trenches. That’s impressive—especially given all the mines laid between rows—and it’s a significant milestone. But it doesn’t create what words like “breakthrough” and “breach” connote: a gap in the defensive line through which tanks and other armored vehicles can pour.

Nadaljujte z branjem→

Zahodni mediji Kitajski že dobra 3 desetletja napovedujejo, da se je rast zaustavila, da je pred “trdim pristankom”, da so njene težave nerešljive itd. Spodaj je spisek nekaj glavnih napovedi od leta 1990 naprej. No, problem teh napovedi je, da se niso uresničile. Nočejo se uresničiti. Kitajska noče in noče propasti, medtem ko se zahodne države svaljkajo iz ene krize v drugo. Kaj vam to pove o zahodnih mainstream medijih, ki že vsaj tri desetlertja in pol konsistentno napovedujejo propad kitajskega razvojnega modela, ki pa se nato kar noče in noče zgoditi?

Ja, točno: to nam pove, da veliki zahodni mediji širijo propagando, ki jim jo nekdo servira s točno določenim interesom. Le kdo bi lahko bil ta “nekdo”?

Torej, kaj naj si začnemo z nekaj desetinami bombastičnih naslovov v zadnjih tednih v The Economistu, Bloombergu, Financial Timesu, New York Timesu… v stilu “Deflation and default haunt China’s economy”, “China’s economy is in desperate need of rescue”, “The China model is dead”…? Nič. Treba se je zavedati, da je objektivnost v teh člankih blizu ničle in da gre najverjetneje samo za propagando. Torej, da gre za navaden bullshit. Jasno, Kitajska ima probleme. Kot vsaka država. Zdaj pa primerjajte kitajske težave z nemškimi ali britanskimi…

Bo Kitajska rešila svoje težave brez recesije, bankrota, propada…? Ne vem. Jasno je le to, da je Kitajska hitro rastoče gospodarstvo, z izjemno inovativnim podjetniškim ekosistemom (ki presega vse, kar smo lahko kdaj videli v katerikoli drugi državi) in da je Kitajska država, ki ima izjemno dober makro menedžment. V Kitajski zaradi avtoritarnega in centraliziranega političnega modela, ki ga ima, ni velikih političnih razhajanj, ni velikih razhajanj med resorji in različnimi vejami oblasti, ni velikih razhajanj med centralno in regionalnimi ravnemi odločanja. Doslej se je to še vedno pokazalo kot prednost pred zahodnimi, pluralističnimi in decentraliziranimi politično-ekonomskimi modeli. Doslej se je še vedno pokazalo, da Kitajska lahko reši zlom nepremičninskega sektorja ali težave v bančnem sektorju, ki bi katerokoli zahodno državo poslal v globoko finančno krizo. In Kitajski je uspelo prebiti ameriško tehnološko blokado, ki bi katerokoli drugo državo spravila na kolena.

Bojim se, da je vsa ta kontinuirana histerija v zahodnih medijih v zadnjih desetletjih glede Kitajske zgolj propaganda, ki želi skriti, da kitajski model razvoja odlično deluje, da deluje bistveno boljše od zahodnih modelov in da tako dobro deluje predvsem tudi ali predvsem zaradi pametne uporabe političnega modela, ki ga je Kitajska izbrala. Bojim se, da zahodne politične elite moti predvsem to, da tak avtoritarni model tako dobro deluje, da se noče ukloniti ameriški globalni hegemoniji in da grozi, da bo naredil konec ameriško dirigirani enopolarni ureditvi sveta. To, kar Kitajska dela z BRICS in z Belt & Road Initiative.

Tudi meni kitajski avtoritarni model ni všeč. Ne bi želel tam živeti. Vendar kitajski model iz razvojnega vidika deluje. Izjemno dobro deluje. Več kot milijardo ljudi je potegnil iz revščine. Ustvaril je najbolj inovativno gospodarstvo na svetu. In ta model kontinuirano dobro deluje že dobrih 45 let, odkar se je Kitajska pod Deng Xiaopingom kontrolirano odprla. V zgodovini še nismo imeli modela, ki bi dal tako velike rezultate v tako kratkem času.

Nadaljujte z branjem→

Sweet Margo