Ameriški F22 je v soboto nad Atlantikom vendarle sestrelil nesrečni kitajski “vohunski” ali “meteorološki” balon, ki ga je veter zanesel nad ameriško ozemlje. Zdi se, da so vsi v medijih zadovoljni s to razrešitvijo te bizarne situacije, ki jo je z življenjem plačal nesrečni balon. Toda pravo vprašanje je, čemu je bila namenjena ta bizarna situacija. Čemu bi Kitajci “poslali” balon nad ZDA z namenom vohunjenja, če pa to lahko bistveno bolj učinkovito in neopaženo že dolgo počnejo s svojimi sateliti? In čemu so ameriški politiki informacijo o balonu nad Montano, za katerega so vedeli od torka, lansirali šele v petek? Komu je koristila ta situacija oziroma kaj so želeli s tem demonstrirati bodisi Američani bodisi Kitajci? Dobro razmišljanje spodaj.

I took a bit of time to dissect the “spy balloon” story – both how it is portrayed in the US and China’s response.

As you’ll see, the more you think about it, the more stunned you get at the sheer absurdity of the whole thing.

A small 🧵

First, the US story.

China sent a “spy balloon” over highly strategic US sites. It chose to spy on these sites with a big visible balloon (reported as being “as big as multiple school buses”), that anyone can see with the naked eye from the ground, to “demonstrate it had the…

…capability”, despite having a plethora of other more discreet ways to spy like satellites or stealth drones.

Unclear that anyone doubted China had mastered the technology of *check notes* hot air balloons and why it therefore needed to demonstrate this capability…

China chose to do so on the eve of Secretary of States Blinken’s visit to China, where he was invited, and hours after signaling Blinken would also be meeting with Xi during his visit 🔽, a high-level meeting not granted to any US Secretary of States in years.

Nadaljujte z branjem→

Če je ta “meteorološki” balon nad ZDA res “pobegnil nadzoru kitajske komunistične partije” in “zalutal” nad Montano, potem ima najmogočnejša in z najbolj sodobnim orožjem opremljena vojska na svetu težave, če ga ne zna / ne zmore / nima s čim sestreliti. In zato pač temu ustrezno reagira na diplomatski ravni z odpovedjo obiska ameriškega zunanjega ministra Blinkena na Kitajskem.

Spodaj je malce več razlage, zakaj je tako težko sestreliti telo na višini +30,000 metrov, ki ne oddaja temperature in radijskega signala, če nima država ustreznih specifičnih raket ali posebnih letal in izurjenih posadk za takšne višine.

Nadaljujte z branjem→

Izrael lahko bombardira Iran ali ubija civiliste v Iranu kadar hoče. Izrael lahko ubija civiliste, matere in otroke, v okupirani Palestini, kadar hoče. Lahko gradi civilne naselbine v okupirani Palestini, čeprav je to v nasprotju s Tretjo ženevsko konvencijo. Izrael lahko počne, kar hoče. Ker ima ameriški blagoslov. Za vse, kar naredi. Tudi če vrže v zrak Teheran. In ZDA lahko počnejo, kar želijo. Kršijo mednarodno pravo, kadar želijo. V nasprotju z mednarodnim pravom so njihove čete prisotne v Siriji, bombardirajo sirska mesta in ubijajo sirske civiliste. Z izgovorom, da branijo kurdsko manjšino in preganjajo ostanke zločinske ISIS (ki so jo ZDA same ustvarile).

Ko ruske sile pridejo na ozemlje Ukrajine, da zaščitijo 12-milijonsko rusko manjšino, še posebej pred zločinskimi nacističnimi skupinami in nacističnimi (azovskimi) bataljoni, ki so del ukrajinskih vojaških sil, in ko ruske sile bombardirajo ukrajinska mesta in ko umirajo ukrajinski civilisti, je to zločin in kršenje mednarodnega prava. Kar seveda je, je eklatanten zločin in kršenje mednarodnega prava. Prav zaradi tega, da se to ne bi dogajalo, se je oblikovalo mednarodno pravo in ženevske konvencije.

Toda zakaj veljajo za ZDA in Izrael drugačni vatli kot za Rusijo ali katero drugo državo, ki nima ameriškega blagoslova? Zakaj je nekaj zločin in kršenje mednarodnega prava samo takrat, ko se tako odločijo v Washingtonu in zakaj ne tudi takrat, ko v Washingtonu rečejo, da ni? Zakaj lahko samo Washington, kot da je bog, odloča o tem, kaj je prav in kaj ne?

Nadaljujte z branjem→

Trend upadajoče inflacije, ki ga opažamo v ZDA od julija lani naprej, se dogaja tudi v evro območju – mesečna inflacija upada že 3 mesece zapored. Glejte spodnji sliki, prva kaže mesečni prirastek, druga pa prirastek glede na isti mesec preteklega leta (letno stopnjo inflacije). Inflacijski pritiski so se močno izpeli. Še večji upad bo zabeležen v mesecih februar in marec, ko se bodo primerjale cene glede na lanska ista dva meseca, ko so cene energentov ponorele.

Slika 1: CPI inflacija v evro območju, mesečni prirastek

Slika 2: CPI inflacija v evro območju, glede na isti mesec preteklega leta

Nadaljujte z branjem→

Slika pove več kot tisoč besed. Države, ki pošiljajo vojaško pomoč Ukrajini (temno modra) oziroma “nova koalicija voljnih”. V primeru napada na Irak je ta “koalicija voljnih” štela 48 držav, zdaj se je skrčila na 44 držav, ki pošiljajo vojaško pomoč. Je pa struktura držav v obeh “koalicijah voljnih” različna, skupen jima je ideološki dvojec ZDA – V. Britanija s krmarjem ZDA. V primeru Iraka je bila koalicija voljnih precej bolj heterogena, danes pa je ostro polarizirana na “zahodne države” (države zahodno od Rusije in razvite članice OECD).

* V spodnji sliki je sicer treba posiviti, Grenlandijo, ki pač nima česa poslati.

Vir slike: Reddit

Včeraj je bil zanimiv dan za ekonomiste in finančnike. V Evropi smo bili veseli podatka o znižanju inflacije (iz 9.2% na 8.5%) ter se čudili glede Numberwanga (nemški statistični urad Destatis je sporočil, da zaradi tehničnih težav (težav z IT pri prehodu na nove uteži) do drugega tedna februarja ne more sporočiti podatka o nemški inflaciji, zaradi česar so na Eurostatu naredili svojo hitro oceno) in Numberunterganga (za nekaj časa je padel spletni statistični portal ECB). Toda novice so bile dobre in borze so se odzvale z rastjo tečajev. Pri nas je bila veselica predvsem z delnico Krke, kjer so se vlagatelji šele ta teden odzvali na njene prejšnji teden objavljene rekordne poslovne rezultate ter na govorice o prevzem uv Indiji (dva zaporedna dnevna dviga za 3.2% in 4.4%).

Še bolj zanimivo je bilo v ZDA, kjer sta bili obe glavni borzi (NYSE) in NASDAQ) v blagi depresiji (v rdečem) v času čakanja na odločitev Feda glede dviga obrestne mere. Vlagatelji so čakali na govor predsednika Fed Jeroma Powella, ne samo na velikost številke (dvig za 0.5 ali 0.25 točk), pač pa predvsem na ton njegovih izjav. In malce po 14. uri, ko je Powell sporočil dvig obrestne mere zgolj za 0.25 točk in nakazal zadovoljstvo nad znižanjem inflacije brez recesije ter na možnost zniževanja bodoče dinamike dvigovanja obrestne mere, se je začela veselica na finančnih trgih. Skorajda orgija.

Denimo, delnice Tesle, katerim lansko leto nikakor ni bilo naklonjeno, so skočile kot Sergej Bubka v najboljših letih kariere. Indikativna je spodnja slika, ki na primeru tečaja delnice Tesle (TSLA) kaže, kako finančni trgi reagirajo na informacije. Tečaj je poskočil za dobrih 8 dolarjev/delnico oz. 4.7% in č bi se včerajšnji dan nadaljeval tudi po zaključku poslovanja borze, bi vlagatelji dali za Teslino delnico še 3 dolarje več.

Nadaljujte z branjem→

Majhne države so načeloma nepomembne v velikih zgodbah, statistična napaka ali kolateralna škoda, ko gredo stvari po klancu navzdol. Toda v realnem svetu to velikokrat ne drži, včasih naredijo veliko razliko. Tak je denimo primer z irskim BDP. Včeraj je mnoge zintrigirala spodnja slika v Financial Timesu, ki kaže trende BDP v štirih največjih državah EU in ZDA. ZDA so itak imele daleč boljše okrevanje po pandemiji od evropskih držav (kot v vseh krizah, ker pač imajo avtonomno fiskalno in monetarno politiko in same določajo stimulativne ukrepe) in so imele v Q3 2022 za 5% višji BDP od tistega v Q4 2019, medtem ko je bil BDP v 3 največjih EU državah višji le za 0.4% (Nemčija) do 1.9% (Italija), v Španiji pa je še vedno nižji za 1.1%.

Indikativno, vendar to ni glavna zgodba v tej sliki. Bolj zanimivo je, da je temno rdeča črta, ki prikazuje dinamiko BDP držav evroobmočja v zadnjem letu in pol višja od dinamike štirih največjih držav članic evro območja, ki tvorijo skupaj 75% celotnega BDP evrskega območja. V čem je skrivnost?

Nadaljujte z branjem→