Pri nas se pritožujemo, ker so naravovarstveniki – zaradi “ptičev, ki ne znajo leteti” – preprečili množičnejše investicije v vetrne elektrarne. Imamo samo dve in točno vemo, kje sta locirani. Toda, če se peljete skozi Nemčijo ali Nizozemsko, dobite malce tesnoben občutek ob mnoštvu teh monstrumov, posejanih po pokrajini. Še večji šok je, če se peljete po dolini reke Donave med Dunajem in Bratislavo ali skozi Gradiščansko (slika spodaj). V bistvu se vozite skozi futuristično deželo samih vetrnih kolosov in občutek je strašljiv. Vetrne elektrarne so iznakazile pokrajino. Toda nekako jih toleriramo zaradi koristi – vetrne elektrarne naj bi bile dokaj učinkovit obnovljiv vir energije. Precej bolj od sonca, saj za razliko od sončnih elektrarn lahko obratujejo tudi ponoči, ob oblačnem vremenu ter tudi jeseni in pozimi. Ko piha dovolj vetra.

Austria, Burgenland, Andau, wind park (vir)

Vendar se oba argumenta za vetrne elektrarne – ekološkost in učinkovitost – z zadnjimi analizami precej krhata. Vetrnice naj ne bi bilo možno reciklirati (še huje kot pri sončnih kolektorjih, saj je lopatice iz fiberglasa skorajda nemogoče reciklirati), samo v ZDA naj bi v obdobju 2014-2030 potrebno “nekam zakopati” 32,000 toksičnih vetrnih lopatic.

Prav tako je vprašljiva njihova dejanska učinkovitost. Nihče ne ve, koliko jih je res donosnih, ker denimo nemški upravljavci, kjer obratuje 28.000 večjih vetrnih turbin, varujejo izkoriščenost zmogljivosti svojih vetrnih elektrarn kot državno skrivnost. Sodelavci Neue Zürcher Zeitung (NZZ) so pregledali 18.000 teh naprav, upoštevali so urne vremenske podatke v obdobju desetih let ter učinkovitost teh turbin simulirali v modelu. Rezultati so, kot pravijo, streznitveni: skoraj četrtina pregledanih vetrnih turbin ima faktor zmogljivosti manj kot 20 %. Spodaj je kratek povzetek ugotovitev.

Takšni sistemi lahko preživijo le zaradi nemškega sistema subvencij, ki nagrajuje tudi slabe lokacije. Le 15 % naprav ima ocenjeno izkoriščenost več kot 30 % . Samo dve sta v južni Nemčiji. Ker so vetrne elektrarne pogosto izklopljene ali pa morajo delovati počasneje zaradi hrupa in okoljevarstvenih predpisov, je realni izkoristek verjetno še manjši.

83 % teh dobro izkoriščenih vetrnih turbin se nahaja na skrajnem severu . Veter tam piha močneje in bolj stalno kot na jugu. Vendar so primerne lokacije v bližini obale omejene, potrebe nemške industrije po električni energiji pa ogromne. Največ električne energije se porabi v Porurju in v najjužnejših zveznih deželah. Bavarska in Baden-Württemberg skupaj z bližnjim kemičnim obratom v Ludwigshafnu potrebujeta skoraj trikrat več električne energije kot vseh pet severnonemških dežel. Čez Nemčijo se zdaj gradijo trije ogromni daljnovodi , da bi energijo transportirali tja, kjer jo dejansko potrebujejo.

Vendar to ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodijo zeleni, ni dovolj. Tudi na jugu, kjer je malo vetra in je gosto poseljeno, naj bi gradili še več, večje in višje sisteme. Kako različno delujejo elektrarne v Nemčiji, kaže število turbin in njihova izkoriščenost po zveznih deželah.

V najsevernejši nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein je izkoriščenost v povprečju 31-odstotna , v malovetrnem Baden-Württembergu le 17-odstotna . Tam je tudi bistveno manj naprav kot na severu. Državno povprečje je 24-odstotna zasedenost . Kljub tem ogromnim razlikam morajo vse zvezne države do konca leta 2023 rezervirati 2 % svojih površin za vetrno energijo. Vprašljivo je, ali se bodo za prostor našli investitorji. To pa zato, ker je v zadnjem času vse manj ponudnikov na razpisih za financiranje novih vetrnih elektrarn. Na jugu od vseh krajev, kjer je pomanjkanje električne energije največje, komaj kdo želi investirati.

Merjeno glede na nenaseljeno območje zadevne zvezne dežele je leta 2022 daleč največ novih obratov začelo obratovati na lokacijah z visokim donosom v Schleswig-Holsteinu. Razlogov za nepripravljenost je veliko. Eden od njih je nizek donos na jugu. V mnogih vetrnih elektrarnah je precej pod načrtovanim. Na primer v vetrni elektrarni North Black Forest. Deset rotorjev V90 in štirje rotorji V80 danskega podjetja Vestas se vrtijo tam na višini skoraj 900 metrov in so vidni na kilometre daleč.

Tovarna je veljala za vodilni projekt v Baden-Württembergu, ki ga je takrat še vodila CDU. Takrat so razvijalci projekta obljubljali povprečno 30-odstotno zasedenost. Resnično pa je bila med letoma 2007 in 2010 bila izkoriščenost 17-odstotna – to kažejo podatki, ki so na voljo “Stuttgarter Nachrichten”. Po izračunu NZZ se V80 obnese katastrofalno z desetletnim povprečjem 16 % . Tudi V90 doseže le 21 % .

Dvomljiv je tudi upravljavec objekta. Podjetje nima telefonske številke ali elektronskega naslova. Po letnem poročilu že leta ustvarja večdesetmilijonske izgube.

Toda tudi sicer se resni operaterji pritožujejo. Na primer v Reichertshüllu, eni največjih gozdnih vetrnih elektrarn na Bavarskem. Tam je leta 2017 po dolgem postopku odobritve na voljo enajst sodobnih Nordexovih turbin: z visokimi stolpi in velikimi rotorji. Pravzaprav kot nalašč za kraje z nizkim vetrom. Ta vetrna elektrarna je torej ena redkih na jugu, ki dosega več kot 25-odstotno izkoriščenost . Vsaj v teoriji. Ker lahko simulacija le omejeno upošteva kompleksno topografijo v gozdu in dušenje zaradi hrupa in predpisov o varstvu vrst.

Rezultat: realno je stopnja zasedenosti “precej pod 20 %”. Konkretnih številk švicarski investitor ne navaja. Toda ena stvar je jasna – ne samo topografija, ampak tudi zaščita živalskih vrst upočasnjuje moč vetra. Zeleni zdaj želijo bistveno omejiti varstvo ogroženih vrst ptic. Tudi same turbine bi morale biti višje in večje, da bi vetrna energija na jugu postala donosna.

Analiza vetrnih elektrarn, ki so bile zgrajene pred letom 2000, pokaže, kako zelo ti dejavniki vplivajo na izkoriščenost zmogljivosti. Takrat je bil rotor običajno nameščen na višini okoli 60 metrov in je bil razmeroma majhen. Povprečna izkoriščenost ostaja ustrezno nizka: znaša le 21 % . Pri turbinah, zgrajenih po letu 2015, sta se višina stolpa in premer rotorja več kot podvojila. Tudi zasedenost je bistveno višja in znaša 29 % . Toda več električne energije kot proizvedejo vetrne turbine, bolj negativno vplivajo na pokrajino.

A to ni edina težava: v južni Nemčiji so tri turbine Enercon znova zaprli kmalu po tem, ko so začele obratovati, potem ko so odkrili poškodbe ogromnih rotorjev. V dveh drugih vetrnih elektrarnah so bile iste turbine Enercon predhodno uničene v neurju.

Poleg tega so raziskovalci dokazali znatno višjo stopnjo trkov za posamezne ptice ujede in ptice selivke, ko se premer rotorja poveča. Vplivi tega, kako 300-metrski velikani, kot je Schipkau v Brandenburgu, vplivajo na okolje, še niso raziskani.

V majhni skupnosti med Cottbusom in Dresdnom trenutno gradijo največjo kopensko vetrno turbino na svetu. Skupaj z rotorjem je skoraj dvakrat višja od kölnske katedrale. Sistem bi lahko bil tudi model za nadaljnjo širitev v južni Nemčiji. Upravljavci upajo na 40 % večji izkoristek vetra kot pri običajnih vetrnih turbinah. Ampak to je zaenkrat teorija.

Vir: Neue Zürcher Zeitung