Naslovna poanta Michaela Robertsa je povsem na mestu. Prvič, če bodo zahodne države, ko bo konec vojne v Ukrajini, za njeno obnovo namenile predvidenih 1,000 milijard evrov (samo EU program predvideva 750 milijard evrov), bodo seveda želele povsem prevzeti nadzor nad porabo teh sredstev – torej nad tem, kaj se bo gradilo, kdo bo gradil in kako se bodo delila finančna sredstva. Ukrajina je bila in je namreč najbolj korumpirana evropska država. Drugače rečeno, gradila bodo zahodna podjetja, denar pa jim bo neposredno izplačevala Evropska investicijska banka. Drugič, poleg tega bodo zahodne države želele v Ukrajini utrditi vojaški ščit pred Rusijo in bodo od Ukrajine zahtevale visok obrambni proračun (20% BDP ?) za nakup zahodnega orožja. Katera država je lahko gospodarsko uspešna, če za potrebe obrambe vsako leto v tujini kupi vojaško opremo v vrednosti 20% BDP, namesto da bi ta denar namenila za razvoj človeškega kapitala (šolstvo in zdravstvo), industrijske in razvojne infrastrukture? Tretjič, zahodne države bodo od Ukrajine zahtevale koncesije pri uporabi najbolj vrednih ukrajinskih “sredstev”, to pa je zemlja in nekaj malega rude in mineralne kovine. Temu lahko rečete nov vzhodnoevropski Irak ali Kongo, le da ne bo šlo za nafto ali litij in kobalt, pač pa za pšenico in koruzo. In četrtič, kot vsi programi “pomoči”, bo tudi program za Ukrajino “pogojevan z reformami”, kar pa pomeni predvsem krčenje socialnih in delovnopravnih pravic. Še en neoliberalni eksperiment zahodnih “donatorjev”.
Torej, kakšna je lahko prihodnost Ukrajine kot vazalne zahodne države brez lastne avtonomije?
Of course, the other big issue in the mainstream sessions was the Russia-Ukraine conflict. This was approached from several angles: the cost to lives and infrastructure; the cost of reconstruction after the war ends; the rise in energy and food prices globally; the possible permanent changes to the geopolitical configuration of the world. Underlying all the panel discussions and papers in the mainstream sessions was the clear premise that not only must Ukraine be supported in its fight to sustain its borders and sovereignty, but this was also a fight for ‘liberal democracy’ against autocratic tyranny from Putin’s Russia.
In the main panel session, speaker after speaker started from this premise and also from the view that post the war, Ukraine should become a model capitalist democracy. This was to be achieved by massive foreign investment in the economy; by maintaining a huge military defence budget of up to 20% of GDP; and by ensuring that all investment in infrastructure and public services was directed and controlled by a European reconstruction agency that would have a veto over any projects. The latter was to ensure that corruption was avoided (remember Ukraine was regarded as the most corrupt state in Europe before the war).
The key question for me (which naturally was not discussed) was whether Ukraine would become a vassal state of US and Franco-German imperialism, with its investment and economic decisions controlled by foreign banks and companies and whether the people of Ukraine would find themselves subject to most neo-liberal regime in Europe, with labour rights removed and complete deregulation of corporate activities; while also subbing huge amounts on military spending to defend the country from a wounded Russia – and what would happen to the minority Russian speaking enclaves in the east? No answer there, of course.
Vir: Michael Roberts
DAMIJAN blog 
Gre za še en primer iluzij Zahodnjakov, temelječi na propagandnem narativu, da Ukrajina “zmaguje”. Ukrajina je že izgubila, samo še čakamo na konec, to je jasno vsakemu, ki ima najmanjši pojem o vojaških zadevah.
Kriza v Ukrajini je v nemajhni meri tudi državljanska vojna. In te se ne končajo s premirjem. Državljanske vojne se praviloma končajo s popolno prevlado ene od strani.
In po mojem bo tudi tu tako, če prav razumem ruske vire. Ker demilitarizacije in denacifikacije ni mogoče realizirati drugače kot s popolnim vojaškim porazom in političnim obvladovanjem Ukrajine. Ukrajina bo vazalna država – ampak ne ameriška ali evropska, bo ruska vazalna država! In ruski vazalni državi Zahod ne bo namenjal nikakršnih sredstev. Rusija pa bo v naraščajoči konfrontaciji z Zahod-om nacionalizirala zahodno imetje v Ukrajini, od tega zemljo še posebej.
Do takrat pa bo Zahod v črno luknjo zmetal še nekaj tisoč milijard. Pa bo to še najmanjša škoda. Oportunitetni stroški deindustrializacije Evrope in relativni pospešek KItajskega razvoja napram ZDA, bodo neprimerno večji.
Všeč mi jeVšeč mi je
Mogoče bi se avtor moral vprašati, kaj bi izbrali Ukrajinci. Zahodna vazalna država ali država pod kontrolo Rusije. Verjamem, da bo Ukrajina po koncu vojne (osvobojena) našla svojo pot. Strah, da bo razviti del EU enostavno “pohodil” države vzhodne Evrope se tudi ni zgodil.
Všeč mi jeVšeč mi je
Drago,
Vprašanje je kateri Ukrajinci. Tisti iz severa in zahoda (“pravi “Ukrajinci) ali tisti iz vzhoda in juga (Rusi in rusko govoreči Ukrajinci).
Bojim se da Ukrajincev nihče ne bo nič več vprašal. Nazadnje, ko so jih vprašali (volitve 2019) se jih je več kot 72% (brez Donbasa) odločilo za mirno sobivanje ukrajinskih narodov, za avtonomijo ruskih Oblasti in spoštovanje narodnostnih pravic in Sporazumov iz Minsk-a. Zelensky, ki je bil nosilec tega programa, je izdal svoj program s katerim je šel na volitve in svoje volilce prej kot v dveh mesecih. Kakšen je rezultat te izdaje, vidimo danes.
Ukrajina je postala samo še orodje drugih z zelo omejeno avtonomijo. Kot je rekel mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador o NATO-vi politiki:
“WE PROVIDE THE WEAPONS, YOU SUPPLY THE CORPSES! ”
V intervjuju junija 2022 je ukrajinski minister za obrambo Oleksii Reznikov priznal, da je Kijev zavestno dovolil, da se Ukrajina uporabi za orodje NATO-vega širšega konflikta z Rusijo.
To quote him,
“At the NATO Summit in Madrid, it was clearly delineated that over the coming decade, the main threat to the alliance would be the Russian Federation. Today Ukraine is eliminating this threat. We are carrying out NATO’s mission today. THEY AREN’T SHEDDING THEIR BLOOD. WE’RE SHEDDING OURS. THAT’S WHY THEY’RE REQUIRED TO SUPPLY US WITH WEAPONS.”
Všeč mi jeVšeč mi je
Tisti, ki špekulirajo o prihodnosti Ukrajine. Tukaj je streznitveni članek:
http://thesaker.is/zelensky-has-achieved-unique-results-in-the-destruction-of-ukraine/
Komentator na gornji članek je dodal:
Ivan on January 10, 2023 · at 3:23 pm EST/EDT
Population of Ukraine has been decreasing for years from its peak in 1994 of roughly 52 million. This was an article from 2014 discussing the demographic problem:
https://fivethirtyeight.com/features/ukraines-other-big-challenge-is-a-demographic-one/
But since 2014 there has been a steady outflow Western Europe, Canada and of course Russia as well. There are 8M registered refugees since February 2022, although the number is undoubtedly higher.
https://www.statista.com/chart/26960/number-of-ukrainian-refugees-by-target-country/
The question is whether people who left this year will come back? Some will, but many won’t. And Ukraine already had population imbalance between men and women (a few years ago 20M women vs 17M men) and the war will make this problem even worse.
V Ukrajini bo po koncu vojne, podobno kot sem že napovedal v predhodnih prispevkih živelo manj kot 20 milijonov Ukrajincev.
V razrušeni državi 3. sveta, ki je bila pred 1991 ena najbolj tehnološko razvitih držav sveta s potencialom razvoja, na osnovi stanja izobrazbe populacije, tehnološkega razvoja in znanosti, izjemnih naravnih bogatstev, ki je bil naravnost neverjeten.
Ampak kaj to pomaga, če narodu vlada korumpirana izdajalska elita.
Všeč mi jeVšeč mi je