Morda. Morda ne. Treba je vedeti, da prihodki od izvoznih carin na nafto in plin predstavljajo med 40 in 45% prihodkov ruskega proračuna in da seveda nihajo v skladu s cenami obeh dobrin. Prav tako je treba vedeti, da je običajna cene nafte za izravnavo ruskega proračuna znašala 50 $/sodček. Julija letos je ruski finančni minister predlagal dvig mejne cene nafte na 60 $/sodček. Dvig te mejne cene je mogoče interpretirati na način, da ob tej ceni Rusija začne dosegati proračunski presežek. Ruska vlada ima uveden poseben mehanizem, v okviru katerega pri doseganju določene mejne cene nafte začne kupovati tujo valuto z naraščajočimi energetskimi dobički. Ta ukrep je namenjen tako stabilizaciji vrednosti rublja kot usmerjanju trdnih valut v nacionalni premoženjski sklad države za “deževne dni”. Ta mejna cena je enaka cenovni kapici, ki so jo za pomorski uvoz nafte določile G7 + EU države in zato ta cenovna kapica sama po sebi ne more ogroziti ruskega proračuna.

Cenovna kapica na rusko nafto ne more vplivati na letošnji ruski proračun. Ta naj bi imel letos okrog 0.9% BDP primanjkljaja (kar je za 3 do 5-krat manj od primanjkljajev zahodnih držav zaradi povišanih cen energentov). Lahko pa ima cenovna kapica določene učinke na ruski proračun v naslednjem letu. Vendar je to odvisno od številnih dejavnikov. Najprej od količin, torej v kolikšni meri bo Rusiji uspelo preusmeriti nafto od evropskih držav k ostalim uvoznicam (predvsem Kitajska, Indija, Turčija, Indonezija).

Drugi dejavnik je vpliv gibanja cene nafte na vrednost rublja. Tukaj je relacija kontraproduktivna za zahodne države. Namreč če omejitev cen nafte zmanjša prihodke od izvoza v 2023, bi to lahko oslabilo rubelj naslednje leto, kar pa bi dodatno povečalo prihodke ruskega proračuna. Ruski davki na energijo (izvozne carine) so namreč v glavnem izraženi v dolarjih in evrih, in če vrednost obeh tujih valut v primerjavi z rubljem raste, je to dobro za ruski proračun, saj se s tem povečujejo prihodki proračuna v rubljih. Zaradi tega ima ruska vlada uveden zgoraj omenjen mehanizem mejne cene nafte, s katerim poskuša preprečiti, da bi se vrednost rublja okrepila napram dolarju in evru, saj s tem stabilizira proračunske prihodke.

In tretjič, v primeru, da bi prišlo do negativnega učinka na proračun, lahko ruska vlada proračunski primanjkljaj zapre bodisi s posebnim enkratnim davkom na dobičke energetskih družb (kot je nedavno naredila z davkom na dobičke Gazproma), lahko pa tudi črpa sredstva iz omenjenega premoženjskega sklada. Dodatno pa lahko tudi poveča zadolževanje na domačem trgu, saj ruski vlagatelji razen domače borze nimajo druge izbire za plasiranje svojih finančnih presežkov.

Glede dejanskega vpliva cenovne kapice na ruski proračun, bo torej treba počakati na dinamiko cen in količin izvoza ruske nafte in plina tekom leta 2023. Zaenkrat pa nič ne kaže na katastrofo ali zmanjšano sposobnost Rusije, da financira vojno v Ukrajini. Zaenkrat so v bistveno večjih težavah zahodne države, ki se borijo z močno povišano inflacijo in velikimi proračunskimi primanjkljaji zaradi visokih cen energentov ter posledično prihajajočo recesijo zaradi inflacije in zmanjševanja proizvodnje zaradi visokih cen energentov.