Marko Golob

Na tem blogu je bila nedavno objavljena izjava poveljnika ameriškega generalštaba generala Milleya, v kateri general nedvoumno trdi, da Rusije precej verjetno ni mogoče premagati vojaško in da je zato potrebno izkoristiti trenutek, ko je “Rusija šibka” in začeti pogajanja. Izjava, ki je takoj naletela na nasprotovanje predsednikovega svetovalca za nacionalno varnost Sullivana, je kasneje dobila dodatno težo z izjavo predsednika Bidena, da se je pripravljen sestati s predsednikom Putinom, in kasnejšimi pobudami predsednika Francije Macrona. Temu lahko dodamo izjave nemškega kanclerja Sholza in Macrona, ki svarita pred skorajšnjo nezmožnostjo oskrbovanja ukrajinske vojske zaradi izčrpanja zalog municije. Lahko, da te izjave držijo, lahko pa do so oblika pritiska na Ukrajino, da začne pogajanja, ali pa oboje.

General Milley je aktivni oficir. Ti praviloma ne smejo dajati izjav brez dovoljenja, najvišji oficirji pa ne izjav, ki so v nasprotju z uradno politiko države. Zato ne boste nikoli dobili realne vojaške slike s strani aktivnih oficirjev.

To, da se je general Milley oglasil, v nasprotju s politiko Bidenove administracije, pomeni, da je situacija v Ukrajini za Zahod, NATO in samo Ukrajino absolutno kritična. Na vojaškem, socialnem in gospodarskem področju. Če Zahod ne bo prisilili Zelenskega v pogajanja, bo prišlo do popolnega kolapsa ne samo ukrajinske vojske, temveč tudi do gospodarstava in ukrajinske družbe nasploh. Potem pa do posledic za NATO, Evropo in Zahod v celoti.

Politika Ukrajine kot “battering ram” nasproti Rusije se je popolnoma izjalovila:

• namesto hiperinflacije v Rusiji imate trden rubelj in inflacijo v Evropi in ZDA,
• namesto socialnih nemirov v Rusiji imate socialne nemire v Evropi (o katerih mainstream mediji, če se le da, ne poročajo),
• namesto zloma ruske ekonomije, ta zasluži v letošnjem letu dodatnih 300 milijard USD (kar je skoraj toliko kot 330 mrd USD zaplenjenih deviznih rezerv), in ima kljub vojni v tretjem četrtletju izravnan proračun, imate Evropo, ki drsi v recesijo (če bo samo to, bo še dobro),
• namesto razpada Rusije, grozi razpad Evrope,
• namesta zrušitve Putinove vlade, ta uživa po anketah neodvisnih medijev več kot 80% podporo, na drugi strani pa padajo vlade v Evropi,
• namesto planiranih zrušenj vlad (barvnih revolucij) v Belorusiji, Kazahstanu in Iranu imate okrepljena ruska zavezništva in okrepljen, skupaj s Kitajsko, Shanghai Cooperation Organisation (SCO),
• namesto krepitve unipolarnega sveta in “rules based order” imate vstajenje novega multipolarnega svetovnega reda, baziranega na nacionalni suverenosti in mednarodnem pravu.

Gre za popolni zahodni fiasko.

Pokeraši na zahodu so šli v “Big bet”, medtem ko so jih šahisti na vzhodu pričakali s temeljito pripravljeno obrambno pozicijo Putinovim gambitom.

Če hoče Zahod sploh kaj ohraniti od tega, kar je dobil v Ukrajini po 1991 in predvsem po 2014, potem mora uspešen pohod Rusije čim prej ustaviti s premirjem in pogajanji. Pametni ljudje, kot so Henry Kissinger in celo “Ur-russophobe” Zbrezinski, so to ugotovili že zdavnaj. Ker drugače od 17 milijonov hektarov plodne zemlje, ki naj bi jih pridobile ameriške firme za časa Zelenskega, ne bo nič. Prav tako od ostalih naložb, ki so jih “poplenile v Ukrajini. Da ne govorimo o vojaškem položaju, ki je za Zahod in Ukrajino povsem brezupen. In če tega politiki, vajeni govorov o “the finest military of the world” in posledični zaslepljenosti, ne razumejo, vojaški profesionalci to vedo zagotovo.

General Milley je v predhodnih govorih potrdil to, kar sem vam povedal v predhodnem članku.

Trajnih vojaških izgub (mrtvih) je v Ukrajini več kot 100.000 tisoč (potrjeno tako s strani generala Milleya kot tudi predsednice EU komisije Ursule von der Leyen), kar pomeni, če vzamemo minimalno razmerje mrtvi:ranjeni, da je iz stroja vrženih več kot polovica od 700.000 glave ukrajinske armade, ki se je borila od spomladi naprej. Da je večina najbolj izurjene in profesionalne ukrajinske vojske, ki sta jo ZDA in Velika Britanija urili od 2015 naprej, pobita. Da Rusija zelo uspešno nadaljuje s ciljem te vojne  demilitarizacijo Ukrajine, tj. uničenje ukrajinskega vojaškega potenciala. 

Znameniti vojaški analitik Clausewitz je nekoč dejal, da je najhitrejša pot prevlade nad sovražno državo, uničenje njene vojske. Ne zasedanje ozemelj in mest, to pride samo po sebi kasneje, kot bonus, ko je nasprotna vojska že uničena. V tem pogledu je treba razumeti rusko vojaško strategijo. Prva prioriteta ni zavzemanje mest ali ozemlja, prva prioriteta je uničenje ukrajinskega vojaškega potenciala na najboljši možen, tj. ekonomičen način, ob minimalnih lastnih izgubah in ob minimalnem negativnem učinku na nacionalno ekonomijo. Zato Rusija ne mobilizira celotne rezervne armade več kot 2 milijonov vojakov, ki bi na hitro pometla z Ukrajino, vendar ob velikih stroških za nacionalno ekonomijo in nesprejemljivo velikih žrtvah.

Prav to je pričakoval Zahod, da bo Rusija tako kot Zahod z Irakom ali Afganistanom s “Shock & awe” na hitro opravila z ukrajinsko vojsko, potem pa se, tako kot Američani in Sovjetska zveza pred tem, izčrpala v dolgotrajni gverilski vojni. Rusi so spregledali past in vsilili Ukrajincem in Zahodu tip vojne, ki ga Zahod ni pričakoval in ki namesto Rusije izčrpuje Ukrajino in Zahod. Dodajte k temu strategijo uničenja ukrajinskega elektroenergetskega sistema (to, kar so ZDA storile na samem začetku iraške kampanje in malo kasneje v Srbiji) s posledičnim popolnim kolapsom ukrajinske industrije in logistike in slika izčrpavanja je popolna. Kdo lahko tak tip vojne izdrži dlje: Ukrajina in Zahod ali Rusija?

Ameriški vojaški strokovnjak za elektronsko vojskovanje polkovnik John Christianson je v članku ta tip ruske strategije opisal takole:

“…there is common Russian military saying that a third of the adversary will be destroyed by attrition, a third will be rendered ineffective through jamming, and the other third will fall apart as a result.”

“obstaja splošen ruski vojaški rek, da bo tretjina nasprotnika uničena z izčrpavanjem, tretjina bo onesposobljena z elektronskim vojskovanjem, zadnja tretjina pa bo razpadla kot posledica prvih dveh.”

Rusom se zato nič ne mudi. Dlje kot se na fronti izčrpuje Ukrajina s konstantnimi ofenzivnimi akcijami, ki zahtevajo izjemne žrtve v ljudeh in materialu, lažje bo ruska vojska opravila z ostanki ukrajinske vojske, ko bo prešla v ofenzivno manevrsko vojno. In ob tem utrpela manjše izgube (te so praviloma večje v ofenzivnih kot obrambnih aktivnostih). Dlje ko bo trajala pozicijska vojna na fronti in dlje ko so bo onesposabljalo ukrajinsko infrastrukturo, bolj bo onemogočen ekonomski temelj ukrajinskega odpora. Da izčrpanja ukrajinskega demografskega sektorja niti ne omenjamo. Ukrajina pospešeno izčrpuje svojo demografsko rezervo, v vojsko se vpoklicuje že 50letnike in ženske. V Ukrajini ne bo ostalo več veliko prebivalstva, ki bi bilo sposobno voditi gverilsko vojno. Ali pa bo po celoletni pozicijski vojni v rovih, ob strahotnem ruskem artilerijskem obstreljevanju, temeljto demoralizirana za kakršenkoli odpor. Lažje je, za Ruse, nevtralizirati Ukrajince na omejeni frontni črti pa naj bo še tako dolga, kot pa jih loviti po 600 tisoč km2 ukrajinskega ozemlja.

Po tej vojni v preostanku Ukrajine verjetno ne bo ostalo več kot 20 milijonov prebivalcev. Nekaj čez 15 milijonov jih bo v regijah, ki jih je Rusija že (Lugansk, Doneck, Zaporožje, Herson) ali pa jih še bo anektirala (Harkov, Odessa), kakih 10 milijonov se jih je že ali pa se še bo izselilo. Velika razlika je, ali je potrebno obvladovati populacijo s 40 ali 20 milijoni ljudi, od katerih je itak ¼ upokojencev.

Rusi bodo prešli v protiofenzivo, ko se jim bo zdela Ukrajina dovolj izčrpana. Prav lahko, da to ne bo čez par tednov, ko bo zemlja zamrznila, ampak po koncu zime ali celo v začetku poletja naslednjega leta. Si predstavljate kako je biti ukrajinski vojak npr. na donbaški fronti. Do gležnjev v mrzli vodi, v morju zdrizastega blata, ob pomanjkljivi oskrbi hrane in municije in manjkajočih rotacijah vojaštva. Ob konstantnem artilerijskem obstreljevanju. Če jih ne bo pobila ruska artilerija, jih bo pljučnica.

Zahod v luči lastne samopomembnosti in superiornosti ni sposoben dojeti, da se da voditi vojno tudi na drug način, kot jo vodi sam. Da Rusija poseduje potrpežljivost, in nivo javne podpore, ki je Zahodu tuja. In da Rusija zelo dobro razume, da cilj te vojne ni verjetno niti Ukrajina, niti končno Rusija, temveč Kitajska in ohranitev unipolarnega svetovnega reda. Glejte Nikoli ni šlo za Ukrajino.

If Ukraine is about Russia, Russia is about China. The “Russia Problem” has always been that it is impossible to confront China if China has Russia: it is not desirable to fight both superpowers at once. So, if the longterm goal is to prevent a challenge to the US led unipolar world from China, Russia first needs to be weakened. 

Chinese Foreign Minister Wang Yi recently said that “China will firmly support the Russian side, with the leadership of President Putin . . . to further reinforce the status of Russia as a major power.” 

According to Lyle Goldstein, a visiting professor at Brown University and author of Meeting China Halfway: How to Defuse the Emerging US China Rivalry, an analysis of the war in Ukraine published in a Chinese academic journal concludes that “In order to maintain its hegemonic position, the US supports Ukraine to wage hybrid warfare against Russia…The purpose is to hit Russia, contain Europe, kidnap ‘allies,’ and threaten China.”

 

V prevodu zadnji del pravi:

Z namenom ohranitve svoje hegemonistične pozicije ZDA podpirajo Ukrajino v vodenju hibridne vojne prot Rusiji… Namen je prizadeti Rusijo, zadržati Evropo, prevzeti (ruske) “zaveznike” in ogroziti Kitajsko”

Govorjenje zgoraj omenjenega generala Milleya o menda izjemnih ruskih izgubah je predvsem v funkciji javnega “uravnoteženja” zahodnega debakla. Ruske skupne sile (Donbas, prostovoljci, Čečeni, ruska vojska se realistično gibljejo okoli 20 tisoč mrtvih od katerih je profesionalne ruske vojske manj od 5 tisoč). To ni malo za nobeno družbo, vendar je glede na naravo te vojne (tehnološko razviti nasprotniki), obseg (bori se približno milijon vojakov), razsežnost (Ukrajina obsega več kot 600.000 km2) in specialne okoliščine (varovanje lokalnega ruskega prebivalstva, kar onemogoča polno razvitje ruske vojaške doktrine) znotraj “sprejemljivega” statističnega okvira za rusko stran. Rusi, za razliko od zahodnih družb vedo, da v vojni ne gre brez žrtev.

Pokeraši Zahoda so se spustili v tvegano igro in izgubili. To kar poslušamo zdaj s strani zahodnih politikov je “damage control”, t.j.zmanjševanje škode. Poskusi umirjanja, če je že detant pretirana beseda, s Kitajsko so se že začeli (Sholzev obisk na Kitajskem, Bidenovo srečanje s XIjem v Indoneziji), začetki pogajanj z Rusi potekajo v ozadju ali pa na nižjih nivojih (sestanek šefa CIA Burnsa in šefa Sveta za nacionalno varnost Rusije Nariškina v Istanbulu).

Problem Zahoda je, da je v tem “spielu” porabil svoje adute, še večji pa je, da je, tako kot v Iranskem dogovoru, zaigral svojo verodostojnost. Zahodu nihče več ne verjame, Zahodu nihče več ne zaupa. Če mu preostali svet ne bo več zaupal denarja (devizne rezerve in trgovske transakcije v USD), se bo Zahod sesul. Verjetno ne prav kmalu, koraka pa že zanesljivo v tej smeri.

Mogoče je to, na dolgi rok, poleg jedrske vojne, največja potencialna škoda za Zahod.

Mar ne bi bilo bolje živeti v miru, enakopravno trgovati med sabo, na konkurenčne izzive Kitajske etc. pa odgovoriti s pospešenim vlaganjem v znanje, sposobnosti lastnega prebivalstva, infrastrukturo in samostojnost lastnih ekonomij, kot pa provocirati vojne z Rusijo in Kitajsko?

Pa Ukrajina? Vsa strategija Ukrajine je temeljila na tem, da ji bo Zahod stal ob strani do konca in brez meja. Tako kot je kazalo na začetku in v kar bolj naivni še vedno verjamejo. Ko bo korist Ukrajine v spopadu z Rusijo manjša od stroškov vzdrževanja tega konflikta bo Zahod postopoma (paziti je potrebno seveda na javno percepcijo) odvrgel Ukrajino brez kakršnegakoli moralnega zadržka.

In nauk za vse ostale?

Nikoli ne bodi orodje v rokah nekoga drugega in zanašaj se, kolikor je le mogoče, na lastne sile.

Bistveno bolj realistično sliko kot iz gornjega linka tiskovne konference generala Milleya s strani upokojenih vojaških strokovnjakov  specialistov za SZ in Rusijo, dobite tukaj;

Ukraine leaves Russia no other choice than total annihilation

https://www.youtube.com/watch?v=EFywv3VWjMQ&list=PLlkWH_KXFthoWSL2Ur7UR8FuOz6B0QhN&index=8

.

United States soldiers are falling in Ukraine

https://www.youtube.com/watch?v=wqVaYCBIPEg

.

Speaking Truth to Empire: Ongoing War in Ukraine with Scott Ritter

In še kratek ruski pogled v The Stalker.