Audioslave – Be Yourself

Zadnje čase sem slišal nekaj pretresljivih zgodb, vezanih na kovidne travmatične izkušnje in enako travmatične postkovidne izkušnje glede dolgotrajne depresije. Bojim se, da smo kot družba želeli preveč na hitro zdrveti iz te kovidne zgodbe in pozabili na tiste (pa čeprav je to zgolj nekaj promilov članov družbe), na katerih je kovid pustil dolgotrajne fizične in psihične učinke. Na žalost se osebnih stisk najbližjih zavemo šele, ko so jim ti podlegli. Kot denimo pri Chrisu Cornellu (Soundgarden, Audioslave). Chris je, med drugim, pustil za seboj to čudovito pesem, ki kaže na razlike med nami v občutenju in odzivanju na izzive v življenju.

Someone falls to piecesSleeping all aloneSomeone kills the painSpinning in the silenceShe finally drift awaySomeone gets excitedIn a chapel yardCatches a bouquetAnother lays a dozenWhite roses on a grave
 
And be yourself is all that you can doTo be yourself is all that you can do
 
Someone finds salvation in everyoneAnother only painSomeone tries to hide themselfDown inside himself he praysSomeone swears their true loveUntil the end of timeAnother runs awayseparate or united?Healthy or insane?
 
And be yourself is all that you can do (all that you can do)To be yourself is all that you can do (all that you can do)
 
Even when you’ve paid enoughBeen pulled apartOr been held upEvery single memory ofThe good or bad, faces of loveDon’t lose any sleep tonightI’m sure everything will end up alrightYou may win or lose
 
But to be yourself is all that you can doTo be yourself is all that you can do
%d bloggers like this: