Čemu Pelosijeva potuje po Aziji in podžiga požarje?

Azijska turneja Nancy Pelosi, predsednice demokratske stranke v ameriškem Senatu, ki sem jo do sedaj cenil kot razumno političarko, ne bi mogla priti bolj v nepravem času. O tem se strinjajo praktično vsi zunanjepolitični komentatorji v glavnih svetovnih medijih. Celo ameriški predsednik Joseph Biden se je (vsaj uradno) distanciral od njenega obiska na Tajvanu. Obiska Pelosijeve na Tajvanu, kar je najvišji ameriški uradni obisk v zadnjih 25 letih, pravzaprav ni mogoče racionalno razumeti. Povedala ni nič konkretnega, njen obisk je le odprl težave za ameriško uradno diplomacijo, saj ZDA (vsaj uradno) nimajo izdelane strategije, kako se odzvati na morebitni kitajski napad na Tajvan, ter politično destabiliziral južno Azijo in sprožil vojaške operacije okrog Tajvana. Nato je Pelosijeva odpotovala še v Južno Korejo, kjer je omenjala napete odnose na Korejskem polotoku in ameriško zavezanost k jedrski razorožitvi Severne Koreje, pri čemer na polotoku vse od Trumpovega obiska v Severni Koreji leta 2019 ni bilo nobenih resnejših zaostrovanj.

Čemu torej Pelosijeva potuje po Aziji in podžiga požarje? In zakaj prav zdaj, ko se svet sooča z nepredvidljivimi posledicami ukrajinske vojne tako glede globalne stabilnosti kot glede posledic na gospodarstva v Evropi? Meni se zdi edina logična razlaga ta, da Pelosijeva razdikalno nadaljuje agendo zadnjih treh ameriških administracij glede ekonomskega zaustavljanja vzpona Kitajske. Začel je Obama s Pacifiškim trgovinsko-investicijskim sporazumom (ki naj bi pacifiške države navezal na ZDA in jih izoliral od Kitajske), nadaljevala pa Trump s trgovinskimi vojnami proti Kitajski in Biden s tehnološkim protekcionizmom. Kitajska je ekonomsko in tehnološko prehitela ZDA, je svetovna tovarna vseh ključnih industrijskih dobrin in je začetek vseh ključnih globalnih dobaviteljskih verig.

Želi Pelosijeva morda radikalno na hitro prekiniti globalne dobaviteljske verige? Poglejte si spodnjo sliko (vir: The Economist), ki kaže kitajski vojaški odziv na obisk Pelosijeve na Tajvanu. Kitajska je kot reakcijo na obisk lansirala obsežne vojaške vaje, s katerimi je povsem obkrožila tajvanski otok in s tem Tajvan pomorsko izolirala.

Zakaj je to pomembno, lahko vidite na spodnji sliki. Skozi tajvansko ožino poteka ključna plovna pot za kontejnerske ladje iz Azije proti Evropi (kar 88% vseh večjih kontejnerskih ladij gre po tej plovni poti). Če Kitajska zapre tajvansko ožino, sicer prizadene svoje gospodarstvo, toda hkrati tudi evropsko.

Zdaj pa nazaj k naslovnemu vprašanju, zakaj Pelosijeva podžiga požarje: želi radikalno na hitro prekiniti globalne dobaviteljske verige? Bolj kot je to uspelo Covidu? Se demokratski establishment zaveda, kakšne posledice ima radikalna prekinitev dobaviteljskih verig na ponudbo ključnih komponent, vključno s čipi (tajvansko podjetje TSMC proizvede polovico celotne globalne proizvodnje čipov), na odvisnost evropske industrije od njih, na cene in inflacijo, na globalno ekonomsko stabilnost?

Najbrž se, zato je treba njen obisk brati tudi v luči zakona, ki ga je prejšnji teden s podporo obeh strank podpisal predsednik Biden, ki daje 280 milijard dolarjev subvencij ameriškim proizvajalcem čipov za njihovo proizvodnjo doma (glejte članek v The Economistu, ki sicer dvomi v uspešnost tega zakona).

ZDA igrajo nevarno igro. In ta igra za Evropo nikakor ni dobra. Ne to, kar se dogaja v Ukrajini (kar so zakuhale ZDA z vabljenjem Ukrajine v Nato) in ne to, kar ZDA zdaj kuhajo glede Tajvana in Kitajske.

%d bloggers like this: