Drsi slovensko gospodarstvo v recesijo?

Banka Slovenije (BS) je prejšnji teden sicer dvignila napoved gospodarske rasti za letos (na 5.8%). Vendar je takoj pristavila, da je to posledica iniciranega povpraševanja še v lanskem letu. Na drugi strani pa imamo en povpraševalni šok (enormen porast povpraševanja po koncu lanskega tretjega vala Covida) in dva ponudbena šoka (najprej zaradi zamaškov v globalnih dobavnih verigah, nato pa še zaradi vojne v Ukrajini), ki sta privedla do močnega porasta inflacije. Na porast (sicer tako pogrešane) inflacije pa je ECB prejšnji teden pričakovano reagirala z dvigom vodilne obrestne mere. Slednje pa se, kot prikazujem v sosednjem komentarju, običajno vedno konča z recesijo. K temu je treba prišteti še veliko negotovost v mednarodnem okolju, kar dodatno vodi k previdnosti gospodarskih subjektov in k zniževanju gospodarske aktivnosti.

No, in nekateri podatki nakazujejo, da se je gospodarska rast v Sloveniji v zadnjih dveh mesecih začela ohlajati. Prvi indikator, ki običajno najhitreje pokaže realno stanje v gospodarstvu, je poraba električne energije (EE). In ta indikator kaže, da se poraba EE v Sloveniji glede na ista (predkovidna) meseca v letu 2019 zmanjšuje že drugi mesec zapored. Odjem EE v distribucijskem omrežju je bil aprila manjši za 2%, v maju pa za 3% glede na ista meseca v 2019.

Podobno sliko kažejo nekateri indikatorji poslovnih tendenc (kazalnikov zaupanja) v posameznih sekorjih in segmentih. Spodnja slika kaže, da zaupanje potrošnikov drsi navzdol že več kot leto dni in da se negativni trend nadaljuje tudi v maju. Podobno negativen trend poslovnih tendenc je v industriji (upadnje zaupanja že tretji mesec zapored), medtem ko v maloprodaji, storitvah in gradbeništvu kazalniki zaupanja ostajajo na visokih ravneh.

Tudi industrijska proizvodnja se je aprila (zadnji podatek) zmanjšala, pri čemer se je proizvodnja proizvodov za investicije zmanjšala bolj kot proizvodnja proizvodov za široko porabo.

Negativna dinamika teh indikatorjev sicer še ne pomeni nujno, da se že nakazuje recesija, saj gre lahko zgolj za kratkoročne nihaje navzdol zaradi negotovosti po začetku ukrajinske vojne. Toda ob množenju negativnih signalov tako na strani zaupanja potrošnikov kot glede cen energentov in surovin ter dodatno ob dvigovanju obrestnih mer je recesija dokaj logična posledica.

Počakajmo še mesec ali dva, da se pokaže ali se ti negativni trendi krepijo, ali pa je šlo zgolj za prehodne nihaje navzdol.

 

One response

%d bloggers like this: