Ameriški Federal Reserve (Fed) je včeraj dvignil obrestno mero za 0.75%, kar je zelo velik dvig (čeprav ne rekorden, rekord drži Paul Volcker z enkratnim dvigom obrestne mere za 5%). Vendar so trgi seveda takoj reagirali in zdaj analitiki napovedujejo 72% verjetnost recesije v ZDA do konca naslednjega leta. Pri tem sta pomembni dve stvari. Prvič, makroekonomistom, ki niso ideološko obremenjeni, je jasno, da ponudbene inflacije (zaradi denimo naftnega ali surovinskega šoka) centralna banka ne more učinkovito znižati z edinim (posredno delujočim) orodjem, ki ga ima (z dvigovanjem vodilne obrestne mere), ker pač centralna banka ne more načrpati več nafte in plina, zagotoviti dovolj ponudbe surovin in čipov ipd. Centralna banka ne more razrešiti vzroka za nastanek (ponudbene) inflacije.

In drugič, seveda lahko centralna banka z agresivnim dvigovanjem obrestne mere postopoma in na srednji rok (v 2 do 4 letih) ponudbeno inflacijo zniža. Vendar zgolj posredno in po mesarsko: tako da z dvigovanjem obrestne mere tako podraži investicije in zniža njihov donos, da podjetja nehajo investirati, in da tako podraži kredite gospodinjstvom, da ta drastično zmanjšajo povpraševanje po kreditih za nakupe trajnih dobrin. Torej centralna banka postopoma zniža inflacijo tako, da prek znižanja agregatnega povpraševanja ubije gospodarsko aktivnost. Centralna banka torej lahko ponudbeno inflacijo zniža zgolj tako, da gospodarstvo pošlje v recesijo, zaradi česar se posledično poveča brezposelnost.

In natanko to, ter še malce širše, kaže spodnja slika, ki je – zame – slika dneva. V zadnjega dobrega pol stoletja je v ZDA v 8 izmed 10 primerov dvigovanje obrestne mere pripeljalo ameriško gospodarstvo v recesijo. Bolj agresivno zategovanje obrestne mere je bolj hitro pripeljalo do recesije. V zgolj 2 izmed 10 primerov dvigovanje obrestne mere s strani Fed ni pripeljalo do recesije. Toda v obeh primerih je šlo za zelo milo in postopno dvigovanje obrestne mere v obdobju več kot 4 let.

Vir: Bloomberg

Grobo sklepanje torej kaže, da je ob sedanjem agresivnem dvigovanju obrestne mere s strani Fed verjetnost za ameriško recesijo vsaj 80%.

V zgornji sliki torej naslov absolutno pravilno opisuje “uspešnost” centralnih bank pri krotenju inflacije nasploh, še bolj pa ponudbene inflacije: Operacija uspela, pacient umrl.