Po noči kratkih rezov

Kateri film bomo gledali v nedeljo zvečer, ni odvisen od tega, katero televizijo bomo gledali, ampak od tega, komu boste (ali ste) dali svoj glas

Stojan Pelko

Ob vseh spotikih, padcih in odhodih je ostalo skoraj preslišano, da se je v (skrbno servilno servirani) zaključni besedi zaključnega predvolilnega soočenja na nacionalni televiziji predsednik vlade spotaknil ob – voditelja! Pa pri tem ne mislim voditelja volilnih soočenj in vršilca dolžnosti urednika za nove medije Igorja Pirkoviča, ki ga je premier pošteno okaral že prej, temveč na voditelja Studia City, Marcela Štefančiča, jr. Premier je dejal: »Drugače mislečih je tukaj samo ene par in vemo, kdo so.«

Besede Marcelove samoobrambe, po tem, ko je bil cel Studio City dobesedno izgnan iz studija nacionalke in koncentriran v prostore Mladinskega gledališča, je predsednik vlade skušal sprevrniti v domnevno obrambo avtonomije nacionalke in lastno viktimizacijo. Pojamral je, da drugi počnejo to, kar v resnici sami počnejo z – nami.

Kako je mogoče, da se je eden od temeljev predvolilnega odločanja državljanov in državljank, kar bi v demokratični družbi in na javni televiziji soočanja morala biti, sprevrgel v tako porazno lekcijo o propadu vseh standardov, tako demokracije kot profesije, a tudi etike obeh?

Enakopravnega formata ne moreš pričakovati na strankarski televiziji, kakršna je Nova24TV. Enakopravnega formata ne pričakuješ niti na komercialni televiziji v lasti madžarskega kapitala, kakršen je Planet TV. Pričakovali pa bi ga na javni televiziji. Problem postane, ko se med omenjenimi tremi vzpostavi horizontala (o kakšni vertikali tu pač ne gre govoriti, ker je beseda preblizu pokončnosti in hrbtenici), kjer prvi dve televiziji najprej naredita koprodukcijo, da (ne)vrednostni sistem manjše lahko preplavi večjo (skrbno podvojen s spletnim multipliciranjem Telekomovega, torej državnega, Siola), nato pa nacionalka izrabi svoj prime-time termin, da gledalce z novico, ki so jo par ur prej plasirali na Planetu, preusmeri na finalno – tokrat pa res finalno, saj bo v petek od 22h do 24h, ko se prične volilni molk! – soočenje na Planetu!

Če se vidiš v horizontali izpolnjevanja višjih ciljev, ti je prav malo mar, na katerem kanalu si, saj se znajdeš v druščini notranjega ministra (bivšega direktorja Nove24TV), predsednika programskega sveta RTV Slovenija (in hkratnega komentatorja na Planetu TV), lastnika tabloidnega portala (in urednika oddaje na Planetu) in – predsednika vlade! Kdo je že na nacionalki – poleg voditelja – prvi pograbil le dve uri prej lansirano novico na Planetu? Ja, predsednik vlade.

Kadar je druščina tako razvejana in njeni »viri« segajo dobesedno od predsednikovih in ministrovih vpogledov v (brez)skrbno (ne)varovane skrivnosti obveščevalnih in protiobveščevalnih služb do najbolj konspirativnih tabloidnih blodenj, ni čudno, da se sesuvajo še tako trdni temelji demokratičnih form in institucij.

In kaj je predsednika vlade tako razburilo v Marcelovih besedah, da si jih je izbral za zaključno besedo zaključnega soočenja? Navajam še enkrat po posnetku soočenja:

»Drugače mislečih je tukaj samo ene par in vemo, kdo so.«

Marcel je 23. marca letos v resnici rekel:

»Jebeno več nas je kot njih. Njih je samo ene par in vemo točno, kateri so. (…) Po kakšni logiki, po kakšni stroki, kakšna računica? To, bi rekel, se dogaja že ves čas zdaj in to traja in traja in to, bi rekel, počnejo trije-štirje ljudje. Nas je več, bistveno več. Zakaj potem živimo in se obnašamo kot jebena manjšina?”

Torej ne »drugače mislečih«, ampak nestrokovnih, nelogičnih, v zvezi z »računico« pa bi najraje uporabil kar kroatizem »neuračunljivih« ali po slovensko neprištevnih

Toda tokrat, z zaključnim soočenjem, se jim računica preprosto ni iztekla. V želji ugajati gospodarju so samega gospodarja spravili v zagato, saj se je najprej moral na odprti sceni spopasti z le virtualno prisotnim, torej fizično odsotnim izzivalcem, na koncu pa je na dobesedno tudi fizično izpraznjeni sceni (po zaporednih odhodih obeh predsednic in štirih predsednikov parlamentarnih strank, kar je ustvarilo vtis večinske parlamentarne obstrukcije) ostal z dvema podpredsednikoma vlade (in odsotni nekdanji tretji podpredsednici, ki je edina v igro poslala fizičnega surogata) iz oči v oči s tistima dvema, ki sta si po pravni poti (proti televiziji!) morala najprej sploh priboriti prostor na finalnem soočenju: Galetom in Golobom. Paradoksno je tako vrh vlade zrl v oči dvema, ki sta upor aktualni vladi morala zastaviti izven parlamenta, saj se tam razmerij ni dalo spremeniti. V tem pomenu je konstatacija kvarteta Koalicije ustavnega loka, da je tokratno soočenje zgovorna podoba dveletne dediščine te vlade, še kako upravičeno: prostor oblasti je prazen, cesar je gol, hlapci so resnica svojega gospodarja.

Lepota zvijačnosti uma je v tem, da je Marcel, pregnan iz studija in na svobodnem gledališkem odru, okrepljen z glasovi strokovnih in logičnih kolegic in kolegov, ki se ravno ne pustijo preštevati, predsedniku vlade vrnil dikcijo, s katero je ta 11. maja 2020 zaključil svoj razvpiti tekst Vojna z mediji, objavljen na spletni strani gov.si. Ko je prispodobo o kuhanju žabe (»Ne čakajte torej, čas je zdaj. Pod kotlom močno gori. In v bistvu kuhajo vas, ne vlado.«) premier v zaključnem odstavku želel »pogreti« s tedaj aktualnim žargonom prvega vala epidemije, je zapisal:

»Naredimo vse, da ne bo naslednjih izbruhov. To je skoraj popolnoma odvisno od našega odgovornega ravnanja. Peščica neodgovornih lahko ogrozi vse ostale

Zdaj je čas, da predsedniku vlade znova, kot Marcel, vrnemo njegove besede: peščica vaših neodgovornih je ogrozila vse ostale, trije-štirje ste zamajali temelje demokratičnih procesov in procedur, vaši klo(v)ni so osmešili javno televizijo. Kdaj sta še voditelj in v. d. urednika ter predsednik programskega sveta javne radio-televizije preusmerjala gledalce na komercialno televizijo, kjer jih v koprodukcijski zasedi čakata predsednik vlade in kot njegova alternacija notranji minister?

Mislite, da se ne da dlje? Naj vas izzovem in obenem opozorim. Kdo bo skrbel za sceno (v dobesednem in prenesenem pomenu) na nedeljskem pričakovanju rezultatov volitev v tradicionalnem Cankarjevem domu? Urad vlade za komuniciranje. Kdo bo poskrbel za signal, ki bo prišel do ekranov gledalcev in gledalk po Sloveniji? RTV Slovenija. Kje bo izzivalec? Na linku v Novi Gorici.

Ko imate v rokah scenografijo in casting, je montaža pogosto že kar režija. Kdo bo torej režiral nedeljski večer? Kako bodo v primeru tesnega izida, ki se napoveduje iz diametralno različnih volilnih napovedi – in ob priznanju direktorice Mediane, da exit-polls ne bodo zajeli predčasnega glasovanja – interpretirani prvi nedeljski rezultati? Prav v takšnih nočeh dolgih nožev in kratkih rezov se izkaže, kako usodno potrebujemo strokovne ljudi, da nam ponudijo logične razlage, predvsem pa preštevne rezultate.

Je mar res mogoče, da je odgovor na vprašanje, kateri film bomo gledali v nedeljo zvečer, odvisen od tega, katero televizijo bomo gledali? Ne, ni. Odvisen je od tega, komu boste (ali pa ste ga že) dali glas.

%d bloggers like this: