DA naredimo državo bolj prijazno ljudem

Slovenija je zelo lepa država, kvaliteta bivanja je med najvišjimi. Ni pa slovenska država prav zelo administrativno prijazna do ljudi. Ni prav prijazna, če hočete opraviti kakšne administrativne postopke. Ni prijazna do investitorjev, ki želijo kaj izgraditi. Ni prijazna, ko se morate kot podjetje ukvarjati z administriranjem glede plačevanja davkov in prispevkov ali pridobivanjem različnih soglasij in dovoljenj. Jo lahko, prosim, naredimo bolj prijazno?

Naj uvodoma navedem nekaj najbolj pogostih težav, ki jih imamo »uporabniki« slovenske države. Pri čemer državo tukaj grobo definiram kot administriranje na vseh ravneh kot posledice zakonodaje izvajanja slednje.

Denimo najbolj aktualna in urgentna zadeva je pridobitev digitalnega potrdila, da ste bili cepljeni. Papirno obliko smo, vsaj to, dobili po pošti. Treba jo je poslikati in si jo dati na telefon. V vmesnem času smo dobili še tretji odmerek cepiva. Imamo možnost, da nam potrdilo v lekarni natisnejo, ga spet poslikamo in damo na telefon. Toda ste poskušali pridobiti digitalno potrdilo prek aplikacije e-Zdravje? Vso srečo!

Potrebujete kvalificiran digitalni certifikat za identifikacijo, katerega namestitev na računalnik je, stavim, za dve tretjini populacije nočna mora, za polovico populacije pa misija nemogoče. Morate ga kupiti in vsaka tri leta zamenjati in spet ponoviti nočno moro postopka, da ga obnovite, torej ponovno naložite na računalnik. Recimo, da ta digitalni certifikat za identifikacijo imate in da je veljaven. Kljub temu je meni postopek pridobitve digitalnega covid potrdila vzel dober dan. Nekajkrat je aplikacija zmrznila, zato sem spet poskusil naslednji dan. Dopoldne ni delovalo, spet sem poskusil popoldne. Juhu!, delovalo je. Porabil sem sicer neto dobro uro časa, toda v nekaj poskusih v obdobju dneva in pol. Se vam zdi to prijazno in enostavno?

Denimo, da morate podaljšati veljavnost osebnega dokumenta, kot je osebna izkaznica ali vozniško dovoljenje. Najprej se morate na upravni enoti naročiti. Če imate srečo, ste po petih klicih prišli skozi in dobili termin. Čez štiri tedne. To spominja na enega najljubših vicev Ronalda Reagana o Sovjetski zvezi: Možakar gre kupit avto. Plača in prodajalec reče: »Pridi po avto čez 10 let.« Kupec vpraša: »Zjutraj ali zvečer?« Prodajalec odgovori: »Kakšna pa je razlika, če je 10 let od zdaj?« Moški odgovori: »Zjutraj pride vodovodar.«

Vendar tukaj ne gre za to, da se morate postaviti v vrsto, da boste nekoč v prihodnosti lahko podaljšali veljavnost svojega osebnega dokumenta. Pač pa zato, da to sploh morate narediti. Zakaj država ob rojstvu ne izda elektronske osebne izkaznice, na kateri so na čipu naloženi vaši osnovni identifikacijski podatki – emšo in davčna številka? Kamor se kasneje dodajajo vse statusne spremembe in vozniško dovoljenje, dostop do zdravstvene kartoteke.

Nujno je treba uvesti enotne e-osebno indentifikacijo, ki bo služila kot osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, zdravstvena izkaznica, identifikacija v e-upravnih postopkih in plačilnem prometu in bo omogočala e-glasovanje na volitvah in referendumih. Vsa upravna mesta, pošte in banke se opremijo z brezstičnimi čitalci kartic, za online povezavo je potreben čitalnik kartice. Vse upravne zadeve, plačilni promet in digitalno podpisovanje lahko opravite z vašo enotno e-kartico in PIN številko. To ni znanstvena fantastika, v Estoniji takšna ureditev deluje že dve desetletji. Tudi Avstrija, Belgija, Finska, Nemčija, Italija, Lihtenštajn, Litva, Portugalska Španija in Švedska omogočajo večino teh funkcionalnosti njihovih e-izkaznic. Slovenija je še vedno v dobi dinozavrov, je ena imed sedmih EU držav, kjer državljani nimajo e-izkaznice.

Potrebna je digitalizacija vseh upravnih postopkov s pomočjo enotne e-identitete, s čimer obiski upravnih enot postanejo nepotrebni. Pri tem je predpostavljena dolžnost, da upravni organ sam pridobi vse podatke v javnih podatkovnih bazah. Potrebno je avtomatsko vročanje vseh upravnih odločb v e-mapo posameznika z obvestilom (prek SMS, e-pošte) o vročitvi. S čimer se izognemo tragediji zmešnjav, ko proti predsedniku vlade zastarajo sodni postopki, ker mu organi niso sposobno fizično vročiti vabila na sodišče.

In če smo že pri tem: Postopki pred sodišči se morajo digitalizirati, sodni postopki se postopno prenesejo na digitalne platforme. Potrebno je uvesti pravico do razsodbe v razumnem roku (2 leti). V tem okviru je potrebna reorganizacija sodstva v smislu povečane vloge prvostopenjskih sodišč, zmanjšanja števila pritožbenih instanc inr da mora pritožbeno sodišče v postopku presoje pritožbe (kjer je možno) izreči tudi sodbo, ki je dokončna.

V podobni dobi dinozavrov smo tudi na poslovnem področju. Slovenija je med razvitimi državami ena najbolj birokratiziranih držav z izjemno togimi administrativnimi postoki. Po podatkih Svetovne banke se po indeksu Enostavnosti poslovanja (2020) Slovenija uvršča šele na 37. mesto. Največje težave so predvsem pri upravnih postopkih, kot je pridobivanje gradbenih dovoljenj, sodnem varstvu ter registracija lastniških sprememb.

Denimo, prijatelj dela za veliko mednarodno podjetje, ki je želelo povečati proizvodne kapacitete v Sloveniji. Upravni postopki od pridobivanja soglasij in dovoljenj do umeščanja v prostor so se izkazali za nočno moro. Šli so v sosednjo državo, kjer jim je župan dal na voljo »oficirja za zvezo«, gradnja se je začela čez pol leta. Izgubili smo nekaj sto delovnih mest. In takih primerov je nešteto.

Si predstavljate zeleni prehod na obnovljive vire energije, če pa zgolj umeščanje v prostor nekega daljnovoda ali omrežja za priklop polnilnice za e-avtomobile traja 10 let? Kako bomo inštalirali načrtovanih nekaj tisoč GW solarnih panelov, ki bi zavzeli površino 16 krat 16 kvadratnih kilometrov, kako nadgradili prenosno in distribucijsko omrežje ter postavili baterije ob teh upravnih postopkih? Kako bomo postavili obrate za elektrolizo, pretvorbo in hrambo dnevnih viškov elektrike v vodik? Ne bomo. Ne v takšni državi.

Zadnja in edina resna reforma administrativnih poenostavitev je bila Virantova pred petnajstimi leti. Skrajni čas je za prehod iz dobe dinozavrov v digitalno dobo. In da naredimo to državo njenim prebivalcem bolj prijazno.

V Demokratični alternativi ljudem prijazni državi posvečamo posebno pozornost. V program smo vključili naslednje sistemske ukrepe:

  • Ukrep 1: Uvedba enotne e-identitete
    • Kako: Uvedba enotne e-osebne indentifikacije, ki služi kot osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, zdravstvena izkaznica, identifikacija v e-upravnih postopkih, plačilno sredstvo in omogoča e-glasovanje na volitvah in referendumih
    • Kdaj: Prva polovica leta 2023
  • Ukrep 2: Digitalizacija in poenostavitev upravnih postopkov
    • Kako: Digitalizacija vseh upravnih postopkov s pomočjo enotne e-identitete. Uvedba dolžnosti, da upravni organ sam pridobi vse podatke v javnih podatkovnih bazah. Avtomatsko vročanje vseh upravnih odločb v e-mapo posameznika z obvestilom (prek SMS, e-pošte) o vročitvi.
    • Kdaj: Prva polovica leta 2023
  • Ukrep 3: Digitalizacija in uvedba e-sodišč
    • Kako: Postopki pred sodišči se digitalizirajo, sodni postopki se postopno prenesejo na digitalne platforme.
    • Kdaj: Druga polovica leta 2023
  • Ukrep 4: Poenostavitev in večja učinkovitost delovanja sodišč
    • Kako: Pravica do razsodbe v razumnem roku (2 leti). Reorganizacija sodstva: večja vloga prvostopenjskih sodišč (okrajna in okrožna), zmanjšanje števila pritožbenih instanc na eno (zgolj v primeru resnih procesnih napak na prvi stopnji), pritožbeno sodišče mora v postopku presoje pritožbe izreči sodbo, ta razsodba je dokončna. V pravdnih in kazenskih postopkih bo nujno ponovno poudariti načelo materialne resnice. Ustavnemu sodišču je nujno s spremembo 26. čl. Zakona o ustavnem sodišču odvzeti možnost zavračanja pobud državljanov brez vsebinske presoje, na podlagi arbitrarne presoje o pomembnosti vprašanja za ustavno presojo.
    • Kdaj: Leta 2023
  • Ukrep 5: Enakost spolov
    • Kako: Spodbujanje enake zastopanosti spolov na vseh vodilnih mestih v vladi in parlamentu. Cilj: 50-odstotna zastopanost žensk do leta 2030.
    • Kdaj: Začetek leta 2022
  • Ukrep 6: Enotna vozovnica za javni potniški promet

    • Kako: Uvede se enotna vozovnica za celoten javni potniški promet v Sloveniji
    • Kdaj: Prva polovica leta 2023
  • Ukrep 7: Administrativne poenostavitve
    • Kako: Administrativne poenostavitve z namenom poenostavitve poslovanja podjetij
    • Kdaj: Prva polovica leta 2023
  • Ukrep 8: Poenostavitve postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja soglasij/dovoljenj pri infrastrukturnih projektih
    • Kako: Program poenostavitve postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja soglasij/dovoljenj pri infrastrukturnih projektih (socialna, energetska, telekomunikacijska in prometna infrastruktura). Program poenostavitev ne sme iti na škodo okolja, pač pa mora biti v skladu z veljavnimi direktivami EU in najboljšimi tujimi praksami. Takojšnja poglobljena analiza neučinkovitosti postopkov usklajevanja novih projektov v prostoru.
    • Kdaj: Prva polovica leta 2022

_________

* Pretežni del komentarja je bil izvorno objavljen v Dnevniku

3 responses

  1. Z vsemi ukrepi bi se lahko strinjal, le ukrep št. 1 se mi zdi nekoliko preveč “napreden”. Porajajo se mi namreč naslednja vprašanja:
    1. je uvedba e-vseh dokumentov predhodnica podkožnega čipa in ali je v tem primeru nek dokument sploh potreben, če se lahko identificiram npr. s prstnim odtisom, zrklom ali …
    2. kako si lahko predstavljam e-volitve, ko je na oblasti avtokrat, ki si je podredil tudi volilno komisijo in on “sam” šteje glasove. Poleg tega lahko z malo puščanja podatkov podatek o glasovanju pride v neprave roke.

    Lahko res zagotovimo, da elektronsko poslovanje ne bo zlorabljeno. Kar se tiče postopkov nima težav, ko pa gre za mojo identifikacijo in potencialno zlorabo mojih podatkov pa zastrižem z ušesi.

  2. Cepljeni smo dobili cepilni listek (lahko si tudi rekel, da ti podatke vpišejo v cepilno knjigo) in kasneje QR kodo – ne vem kako bi jo poimenoval. In to dgitalno čudo, ni digitalno potrdilo ali s tujko digitalni certifikat.

    Digitalno potrdilo je podpisan javni ključ, ki ga podpiše privatni ključ avtoriete. V tehničnem žargonu kar rečemo (nedosledni kot smo), moje digitalno potrdilo je podpisano z digitalnim potrdilom avtoritete (čeprav v resnici ni). OQ koda (quick response code) je podpisana s skritimi ključi nacionalnih zdravstvenih organov (qr kode, ki so krožile po spletu so bile podpisane s pravimi ključi).

    Elektronsko sporočilo (emajl) podpišeš s svojim skritim ključem, ki ga preveri tvoje digitalno potrdilo, ki ga ima naslovnik. Elektronsko sporočilo kodiraš z javnim ključem naslovnika in ta ga odkodira s svojim skritim ključem. Javni ključ (digitalno potrdilo) deliš naokoli, skriti ključ skrivaš in varuješ. Med javnim in skritim ključem je matematična povezava, seveda iz javnega ključa ne moreš dobiti privatnega (skritega) ključa.

    Analogija avtoriteti je upravna enota, ki v imenu države izdaja osebne dokumente.

    Nakazal bom nekaj problemov:

    – kako zaupati digitalnemu potrdilu
    – kdaj poteče digitalno potrdilo
    – kako uničiti digitalno potrdilo

    Lahko tudi napišeš aplikacijo, ki je ne zanima nič od zgoraj naštetega.

    Seveda lahko tudi narediš več digitalnih potrdil (to je podpisanih javnih ključev), ki ustrezajo tvojemu skritemu ključu.

    Kvalificirano digitalno potrdilo je potrdilo, ki ga podpiše avtoriteta, ki ustreza varnostnim zahtevam, v resnici je kvalificirano digitalno pordilo pravni pojem.

    Pri nas je digitalna podpora cepljenju zaspala. Začelo se je že s tem, da se na vladnih straneh nisi prijavil na cepljenje, ampak si samo izkazal interes za cepljenje in tega NIJZ ni bil sposoben povedati (ker je PV rekel, da se prijavljaš na cepljenje). Kot stari borec v ITju sem se na srečo prijavil še drugje, da sem prišel maja na vrsto (za tretji šus novembra sem samo šel na cepilno mesto in nastavil rokico). Glavna epidemiologa Janez in Aleš sta krivila infomacijsko pooblaščenko, ampak zakoni veljajo že kakšnih 15 let na tem področju, bedasti GDPR vsaj tri leta. Verjetno bi bilo bolje, da bi se ukvarjala s tem, da naredita načrt kako prepričati še tiste, ki se nočejo cepiti (je že tako, da vsak dela točno in samo tisto, kar zna in ta dva sta mojstra željenja). Če si je informacijska pooblaščenka zaslužilo digitalno limono, si vlada zasluži kontejner limon. Edini problem, ki sem ga imel z aplikacijo zvem, je bil ta, da se je med enim updejtom vse porušilo (qr kode sem moral ponovno vstaviti, prijaviti telefon v zaledni sistem, …), hudo je bilo za tiste, ki so bili takrat v tujini in so se zanašli na qr kode.

    Ker sem v prejšnjem odstavku pisal o zakonih – ali si storil kaznivo dejanje (prekršek), če si ponaredil cepilni listek? Cepilna listka in osebni dokument sta ti namreč odprla javno življenje. QR kode že iz principa nisem kazal (z dekreti vladajo komunisti).

    Kot lahko napišeš aplikacijo, ki se ne obremenjuje s parametri digitalnega potrdila, lahko narediš aplikacijo, ki bo shranjevala podatke o volitvah (o tem komu si zaupal svoj glas) …

    Ker sem že doživel, da sem moral na izpitu kljukniti napačen odgovor (so ga popravili, ko sem jih opomnil kakšno bedarijo so napisal), priporočam vsem, da prevrite zgoraj napisano, ker je na hitro napisano iz glave, niti nisem posebej raziskoval podatkov o cepilnih qr kodah (kaj vsebujejo).

%d bloggers like this: