Tale pesem je tudi 4 desetletja in pol kasneje še vedno top. Album Hysteria (1987) je klasika šminkerskega heavy metala.
Monthly Archives: januar 2022
Kam gredo plačila za dražjo elektriko
Bine Kordež
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen energentov. V vladnih krogih se povsod po svetu razmišlja tudi v smeri, kako bi za potrošnike, porabnike energije te cenovne pritiske omilili. Zanimivo pa je, da le redko preberemo kaj o tem, kam se stekajo ta višja plačila za porabljeno energijo.
Nasploh ob višjih cenah tarnamo nad večjimi stroški, a le-ti se vedno odražajo tudi v sorazmerno večjih prihodkih drugih udeležencev na trgu. Seveda imajo tudi ti kake večje vhodne stroške, a inflacija vseeno na koncu pomeni predvsem prerazporejanje dohodkov iz enega segmenta družbe v drugega.
Ko rastejo cene nafte, nam je seveda popolnoma razumljivo, da se naši višji stroški odražajo v višjih prihodkih (zaslužkih) držav, proizvajalk nafte. Tu je sicer treba dodati, da so se povečani zaslužki na primer Rusije ali Savdske Arabije odrazili tudi v povečanih nakupih teh držav pri kupcih nafte, in veliko denarja se je na ta način vrnilo. Pri povečanih stroških električne energije pa zadeve niso tako enoznačne.
Izumiranje nacije: Ko zmanjka veselja do reprodukcije
Ervin Hladnik Milharčič je prejšnji teden lucidno ocenil, da nas je samo en milijon Slovencev, ki se lahko reproducirajo, da pa imamo s tem vedno manj veselja. V bistvu je še huje, samo še dobrih 900 tisoč nas je v reprodukcijski dobi med 15 in 49 let, žensk v rodni dobi pa je bilo lani za dobrih 50 tisoč manj kot pred desetletjem. Veselja do reprodukcije pa je še manj, saj se tudi stopnja rodnosti zmanjšuje.
Price controls: do they work?
“We have a powerful weapon to fight inflation: price controls. It’s time we consider it.” So said Isabelle Weber, an assistant professor of economics at the University of Massachusetts Amherst and the author of How China Escaped Shock Therapy, writing in the UK Guardian newspaper. Weber’s piece was just 800 words long, but it provoked a squall of debate between radical post-Keynesian economists and more orthodox Keynesians over the effectiveness of price controls to control rising inflation of prices in general and to deal with the current inflation spike in the major economies.
Weber is author of the highly acclaimed book on the zigs and zags in the economic policy of the Communist leaders in China during the period of the country’s unprecedented economic rise. My review of her book can be found here. Weber comes from one of the more radical departments of economics in…
View original post 1,909 more words
Kaj po tem, ko odide kapital: Področje brez signala
O romanu, ki ga morate prebrati in seriji, ki jo morate pogledati.
Jasmina Držanič
Ker ima ta blog nekaj prostora tudi za kulturo, velja opozoriti redne bralce, da nikakor ne smejo prezreti, da na HRT 1 od 27.12.2021 predvajajo serijo Područje bez signala. Gre za ekranizacijo (scenarij in režija sta delo Daliborja Matanića) istoimenskega dela pisatelja Roberta Perišića. Knjiga je prvič izšla leta 2015, v prodaji je tretji ponatis v hrvaščini. Pri nas Področje brez signala dobite pri Beletrini. Knjiga je bila prevedena tudi v angleščino (No Signal Area), francoščino (Les turbines de Titanic), pred izdajo pa je tudi italijanski prevod. Angleško govoreča kritika je bila nad romanom navdušena, ker so v besedilu prepoznali univerzalno zgodbo »majhnih ljudi, ki jih kapitalizem požira«, ta zgodba pa je povedana s svojevrstno »balkansko« pripovedno eleganco. Jaz bi dodala, eleganco, ki ji niti prevod ne more veliko odvzeti.
Misija nemogoče po slovensko: Kako z obnovljivimi viri sonca in vetra nadomestiti TEŠ 6
Erik Margan (#)
Za nadomestitev TEŠ 6 (do leta 2033) bi bilo potrebno v 11 letih inštalirati 34,869 panelov (1,744 dnevno) in skupaj postaviti 75 vetrnic (7 letno), inštalirati 6,847 baterij zmogljivosti 22.2 MW (NGEN) in/ali 9 črpalnih HE. Skupen strošek bi znašal okrog 50 milijard evrov, kar je 7-krat več, kot so pričakovani stroški izgradnje JEK-2. O stabilnosti elektroenergetskega sistema in regulaciji raje molčimo.
V zadnjem času se je zvrstilo veliko razprav o nujnosti zaprtja TEŠ-6. Zaenkrat še vedno velja, da naj bi to storili do leta 2033.
Gre za politično (in ne strokovno) odločitev, sprejeto pod pritiskom predvsem nevladnih organizacij, ki zagovarjajo čim prejšnji prehod na obnovljive vire energije. Pa tudi političnih strank, ki v svojih programih vključujejo elemente zelenega programa. To zadnje pa pomeni, v trenutni sestavi parlamenta, praktično vse stranke. Nekatere stranke imajo to vprašanje celo za prednostno. A temu vprašanju se nobena stranka v prihodnje ne bo mogla izogniti, saj je omejevanje izpustov CO2 zapisano v Pariškem dogovoru, kateremu smo se leta 2015 »ambiciozno« zavezali in mimo katerega sedaj ne moremo.
Pustimo zaenkrat ob strani smiselnost tega dogovora in naš vpliv na lokalno podnebje in globalno segrevanje. Pa tudi z vprašanjem, ali bi bilo, takrat ali v prihodnje, mogoče doseči bolj ugodne pogoje dogovora za Slovenijo, se ne bomo tukaj ukvarjali.
Tukaj nas zanima izključno ali smo sploh sposobni nadomestiti TEŠ-6 z obnovljivimi viri energije v zadostni meri in v predvidenem roku. Predpostavili bomo tudi, da finančni vidiki te operacije niso vprašljivi, čeprav bo to na koncu verjetno najpomembnejše vprašanje.
Forecast for 2022
At the beginning of each year, I make an attempt to forecast what will happen in the world economy for the year ahead. The point of making any forecast at all is often ridiculed. After all, surely there are just too many factors to feed into any economic forecast to get even close to what eventually happens. Moreover, mainstream economic forecasts have been notable in their failure. In particular, they never forecast a slump in production and investment even a year ahead. In my view, that shows an ideological commitment to the promotion of the capitalist mode of production. Although, it is a confirmed feature of capitalism that there are regular and recurring slumps in production, investment and employment, these slumps are never forecast by the mainstream or official agencies until they have happened.
That does not mean making a forecast is a waste of time, in my view. In…
View original post 2,379 more words
ZZ Top – La Grange
Za lažje prebujanje
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.