Cepljenje je dokaj učinkovito pri omejevanju širjenja okužb s COVID-19, številu hospitalizacij in smrti

Povzetek naše nove raziskave o učinkovitosti cepljenja, pravkar objavljene kot working paper ter poslane v ugledno mednarodno akademsko revijo. Kratek povzetek v slovenščini:

V raziskavi na velikem vzorcu 110 držav preučujemo vpliv stopnje polne precepljenosti na dinamiko širjenja novih primerov COVID ter težji potek bolezni. Naši rezultati potrjujejo, da so cepiva dokaj učinkovita tako pri omejevanju širjenja okužb kot pri omejevanju hujšega napredovanja bolezni pri simptomatskih bolnikih. Prvič, rezultati kažejo, da je stopnja polne precepljenosti dosledno negativno povezana s številom novih primerov COVID, pri čemer je 10-odstotno povečanje stopnje precepljenosti povezano z 1,3 do 1,7-odstotnim zmanjšanjem novih primerov COVID.

Drugič, ocene kažejo, da obseg cepljenja pomembno prispeva k zmernejšemu napredovanju hude bolezni. V povprečju 10-odstotno povečanje stopnje precepljenosti vodi k približno 5-odstotnemu zmanjšanju števila novih hospitalizacij, 12-odstotnemu zmanjšanju števila novih bolnikov na intenzivni negi in 2-odstotnemu zmanjšanju števila novih smrti, povezanih s COVID-19.

Tretjič, ocene potrjujejo, da učinek cepiv na število primerov in smrti nastopi šele, ko je stopnja precepljenosti dovolj visoka.

In četrtič, s primerjavo podatkov za isto obdobje med letoma 2020 in 2021 preverjamo tudi, kako dober nadomestek je cepljenje za lockdowne oziroma manj stroge vladne zaščitne ukrepe. Naši rezultati kažejo, da glede zajezitve širjenja okužb s COVID cepljenje ni učinkovit nadomestek za strožje vladne zaščitne ukrepe, vse dokler ni dosežen visok prag pokritosti s cepljenjem (več kot 70 odstotkov). Po drugi strani pa se cepljenje izkaže za precej učinkovito pri omejevanju hujšega poteka bolezni pri simptomatskih bolnikih tudi že pri zmerni precepljenosti (med 40 in 70 odstotki). Ti razultati nakazujejo, da lahko visoka raven precepljenosti služi kot delni nadomestek za strožje zaščitne ukrepe (delno ali popolno zaprtje javnega živjenja) in da lahko kljub odprtosti bistveno pripomore k zmanjšanju pritiska na zdravstveni sistem in tako koristi splošnemu javnemu zdravju družbe. 

Celoten tekst najdete tukaj. Bolj razširjen povzetek pa objavim, ko bo raziskava sprejeta v objavo.

8 responses

  1. Se veselim daljšega zapisa in se strinjam, da je cepljenje preprečilo veliko smrti (ne samo zaradi covida, ampak tudi zaradi tega, ker so zdravstveni sistemi dostopni). Verjetno bo spodnje manj prepotentno kot (re)čivkanje našega glavnega epidemiologa, kjer se norčuje iz gostincev in njihove poslovne škode.

    Moje mnenje je, da epidemija izveneva, oziroma delta je naredila svoje (Indija, Japonska, vse tri baltske države, mi, …) – tega upada ne pojasni (ne)uspešno cepljenje v teh državah. Razen Indije ne vem, da bi kakšna država naredila statistiko, koliko % prebivalcev ima protitelesa in bi potem lahko ocenili koliko % je bilo v stiku z virusom.

    Ihanova izjava, da so preboleli bolje zaščiteni kot cepljeni pred omikronom (ki je celo mešanica s prehladom so sedaj ugotovili) je prav perverzna, oziroma siliti prebolele na cepljenje je bioterorizem. Še bolj bedaste so karantene za Afriko. Kaj bomo postavljali zid na južni meji, če bo naš glavni epidemilog tako rekel (ko bo prebavil, da sta že dva primera omikrona na Hrvaškem)? Samo, da se ne bo kdaj izkazalo, da so omikron karantene dobili zdravniki, ki so bili na safarijih.

    Ker je svet globaliziran bomo lahko govorili, da cepljenje prime, šele takrat, ko bo 70% svetovne populacije precepljene (Fafangel govori, da je katastrofa, da so nerazvite države tako slabo precepljene in da to ni zmaga).

    Covid19 bo enak gripi in tako kot z gripo bomo morali živeti tudi z njim. Eni sevi bodo bolj drugi manj smrtni (enako velja za kužnost).

    Da ne pozabimo – pred dvema ali tremi meseci sta “izumitelja” cepiva AstraZeneca rekla, da bo korona postala enako nadležna kot prehlad. Kaj če niti delta ni tako smrtna/patogena?

    PS: Tudi ivermektin ne pojasni upada, da ne bo pomote (čeprav je lahko tako dober ali celo boljši kot terapije za 700 ojrov).

  2. No raziskava iz 30. septembra 2021 v European Journal of Epidemiology se čisto ne strinja s Tvojimi ugotovitvami:

    Increases in COVID-19 are unrelated to levels of vaccination across 68 countries and 2947 counties in the United States

    S. V. Subramanian & Akhil Kumar

    https://link.springer.com/article/10.1007/s10654-021-00808-7

    Ugotovitve:

    Findings

    At the country-level, there appears to be no discernable relationship between percentage of population fully vaccinated and new COVID-19 cases in the last 7 days (Fig. 1). In fact, the trend line suggests a marginally positive association such that countries with higher percentage of population fully vaccinated have higher COVID-19 cases per 1 million people. …..

    in še:

    Interpretation

    The sole reliance on vaccination as a primary strategy to mitigate COVID-19 and its adverse consequences needs to be re-examined, especially considering the Delta (B.1.617.2) variant and the likelihood of future variants. Other pharmacological and non-pharmacological interventions may need to be put in place alongside increasing vaccination rates. Such course correction, especially with regards to the policy narrative, becomes paramount with emerging scientific evidence on real world effectiveness of the vaccines.

    For instance, in a report released from the Ministry of Health in Israel, the effectiveness of 2 doses of the BNT162b2 (Pfizer-BioNTech) vaccine against preventing COVID-19 infection was reported to be 39% [6], substantially lower than the trial efficacy of 96% [7]. It is also emerging that immunity derived from the Pfizer-BioNTech vaccine may not be as strong as immunity acquired through recovery from the COVID-19 virus [8]. A substantial decline in immunity from mRNA vaccines 6-months post immunization has also been reported [9]. Even though vaccinations offers protection to individuals against severe hospitalization and death, the CDC reported an increase from 0.01 to 9% and 0 to 15.1% (between January to May 2021) in the rates of hospitalizations and deaths, respectively, amongst the fully vaccinated [10].

    In summary, even as efforts should be made to encourage populations to get vaccinated it should be done so with humility and respect. Stigmatizing populations can do more harm than good. Importantly, other non-pharmacological prevention efforts (e.g., the importance of basic public health hygiene with regards to maintaining safe distance or handwashing, promoting better frequent and cheaper forms of testing) needs to be renewed in order to strike the balance of learning to live with COVID-19 in the same manner we continue to live a 100 years later with various seasonal alterations of the 1918 Influenza virus.

  3. Marko,
    To ni bila raziskava ampak pamflet z enim bivariatnim grafom brez kakršnekoli statistične / ekonometrične analize. To sem že zadnjič pobil v

    Ali visoka precepljenost res ne znižuje pojavnosti Covid?


    Ne vem, zakaj se vraćaš k zadevi, ki smo jo že odpikali kot šarlatansko.

    Če si pa downloadaš našo raziskavo
    http://www.growinpro.eu/vaccination-is-reasonably-effective-in-limiting-the-spread-of-covid-19-infections-hospitalizations-and-deaths-with-covid-19/
    in prebereš uvod, boš videl, v čem je problem takšnih bivariatnih grafičnih “raziskav”.

    • Hvala za linke, sem prebral Tvojo raziskavo. Nedvomno je analitični pristop za razrede boljši od Subramianove in Kumar-jeve raziskave.

      Se mi pa pojavlja par vprašanj. Ne da bi osporaval izbor spremenljivk, me vseeno zanima vpliv kumulativnega deleža prebolelih v populaciji na širjenje okuženih in prevsem hospitaliziranih.

      Drugo: Ali gre za javno ali pretežno privatno zdravstvo. Primer ZDA, ki ima visoko razvito zdravstvo, vendar je ta za spodnji kvartil (ki večinoma nima zdravstvenega zavarovanja) zaradi visokih stroškov težko dostopno. Tam je eden glavnih razlogov za smrtnost zaradi Covid-19 med revnejšim delom populacije (ki je v smrtnosti nadpovprečno udeležena) predvsem dejstvo, da zdravstveno pomoč iščejo, ko je že prepozno. Z obiskom bolnice zaradi visokih stroškov odlašajo do točke, ko bolezen postane nevzdržna in je za uspešno zdravljenje že prepozno. (eden od razlogov zakaj je smrtnost na ventilatorjih v ZDA 80% v Sloveniji pa pod 30%)

      Tretjič: obstaja early treatment ali ne in kakšen? Primer Indije, ki je načrtno zalagala populacijo od vitamina D, zink-a do ivermectina…., ob zelo nizki precepljenosti pa hkrati doživela radikalen padec vseh statističnih komponent Covid.19 (resda v obdobju april-maj, ki je izven obravnavanega časovnega okna raziskave). Podobno velja za države, ki uporabljajo ivermectin (Makedonija, Romunija Mehika, Japonska….) ali Hydrochloroquine. Prof. Peter Mc Cullough:

      “You know what determines who gets hospitalized or doesn’t get hospitalized in the United States? If they got early treatment,” he said.
      “That’s what makes a difference, not a vaccine. Take a look at these papers. Every single paper that makes a claim a vaccine prevents hospitalization and death, your next question [should be] ‘Who received early treatment [and] who didn’t?’”

      Četrtič. Čeprav raziskava kaže na negativno korelacijo, pa se mi ta zdi relativno šibka za vse 3 kategorije (okuženost , hospitalizacija, smrt). Intuitivno bi ob proklamirani učinkovitosti cepiv pričakoval precej višjo (predvsem za smrtnost).

      Kar se tiče uporabnosti raziskave za odločevalce – dilema ni samo cepljenje napram lockdown-om. Ključna dilema (ki jo na tem blogu ponavljam že celo leto) je CEPLJENJE VS. ZGODNJE ZDRAVLJENJE. Če verjamem prof. dr. Peter McCoullough-u, ki je nedvomno avtoriteta (čez 600 objavljenih člankov in menda eden od najvišje (2.?) rangiranih medicinskih znanstvenikov v ZDA, je učinkovitost zgodnjega zdravljanja kar 85% v preprečevanju smrtnosti pri Covid-19 (kar je bistveno več kot je realna učinkovitost zahodnih cepiv proti delta varianti).

      Pri tem se vprašam podobno kot drugi velikan javnega zdravja v ZDA – prof. Jay Bhattacharya (Soavtor ; The Grat Barrington Declaration)

      ali je masovno cepljenje glede na nizko učinkovitost cepiv ( v realnosti) in strahotnim rezultatom negativnih efektov cepljenja, res primerna strategija? Ne bi bilo bolje pustiti mlado populacijo v rodni dobi (do 45) za katero Covid.- predstavlja izjemno majhen rizik, da se prekuži, obolele pa se ustrezno in predvsem zgodaj zdravi, ter se jih ne izpostavlja rizični in nepreizkušeni genetski terapiji kar vsa mRNA in vektorska cepiva nedvomno so. Podobno razmišlja najvišje rangirani medicinski znanstvenik na svetu – prof John Ioannides:

      “Ioannidis pointed out the mortality rate is low among young people who have contracted the virus.

      “The death rate in a given country depends a lot on the age structure, who are the people infected, and how they are managed,” Ioannidis said.

      “For people younger than 45, the infection fatality rate is almost 0%. For 45 to 70, it is probably about 0.05%-0.3% (kar je običajen IFR za gripo). For those above 70, it escalates substantially.”

      Cepi pa naj se predvsem del populacije, kjer so riziki Covid-19 neprimerno večji (po 65 letu). Da s tem tudi bistveno zmanjšamo riziko pojava novih odpornih različic, ki je povezan z množičnim cepljenjem, niti ne omenjamo.

      Od 8 članov naše družine, ki živimo skupaj v naši hiši, nas je 7 zbolelo za Covid-19. Niti eden ni dobil enega samega poskusa zgodnjega zdravljenja s strani nacionalnega zdravstvenega sistema, razen zmanjševanja vročine z Lekadol-om (paracetamol – ki se ga v določenih medicinskih raziskavah sumi pospeševanja citokinskega viharja!!!). Vse drugo je prepuščeno lastni iniciativi. Dobili smo sicer prijazen klic z vprašanji o stikih iz NIJZ, o kakšnih nasvetih kako prebolevati Covid-19, pa od našega nacionalnega zdravstvenega sistema ni bilo ne duha ne sluha.

      Ne morem se znebiti občutka, da je predvsem pomembna promocija cepljenja za vsako ceno (ne mislim tukaj na Tvojo raziskavo).

  4. Gre za “waning effect of vaccination”. S časom učinkovitost cepiva upada, zato se tudi v precepljenih državah pojavnost novih primerov povečuje in tudi cepljeni prenašajo okužbe naprej. V raziskavi to navajamo (citiramo britanske podatke) ter v model tudi upoštevamo zamik od cepljenja.

    Prav zaradi tega usihajočega učinka cepiva po 4 mesecih sem pred kakšnim mesecem predlagal, da bi morali uvesti zgolj pogoj T (testiranje za vse).
    In seveda zaradi zgornjega učinka je tako pomemben tretji odmerek in najbrž nato še četrti itd.

    • Ne Jože, nimaš prav. Ali vsaj ne prav v celoti.

      Glavna obramba imunskega sistema proti virusom ni humoralna ampak celična. Ali si imun ali ne, ti ne pove toliko obseg protiteles kot odziv celične imunosti, ki je praviloma dolgotrajnejši, če ne celo trajen. Ali si trajneje imun ali ne, ti bi pokazal predvsem serološki test na T celice in ne število protiteles. Da te po 3-4 mesecih padejo je povsem normalno: Glej:

      O tem več Gamaleya National Research Center for Epidemiology and Microbiology under the Russian Health Ministry, Alexander Gintsburg:

      https://tass.com/society/1216643

      oz.na kratko:

      MOSCOW, October 26. /TASS/. A certain decline in the level of antibodies 2-3 months after vaccination against the novel coronavirus is a normal phenomenon. Cell immunity will guarantee their generation in response to the virus, the director of the Gamaleya National Research Center for Epidemiology and Microbiology under the Russian Health Ministry, Alexander Gintsburg, has said.

      “Two months, sometimes three months after the vaccination the synthesis of antibodies is turned off and their level sometimes drops to zero. But that does not mean that the human body is no longer protected against this pathogen. The memory cells formed in the process – whenever they encounter the same pathogen or the same antigen in the form of a vaccine – begin to generate the required amount of antibodies not in two or three weeks’ time, but literally within 3-4 days. For this reason a decline in the level of antibodies after vaccination is an absolutely normal development, so those who have been vaccinated should feel no worries,” Gintsburg said on the Rossiya-24 round-the-clock television news channel.

      Seveda isto velja isto tudi za prebolele s Covid-19.

      Kar se tiče testiranja? Z antigenskimi testi in njihovo splošno znano zanesljivostjo? .(da janševe-variante teh testov niti ne omenjam). Ali s PCR testi s 40 cikli in več in s 97% (beri: sedemindevetdeset) deležem “false positives” kadar se testira naključna populacija? Argumente sem Ti posla že pred časom, zato se ne bom ponavljal.

      Odlična argumentacija na to temo je v naslednjem poljudnem članku (reference na medicinske študije so v članku):

      “A Half Truth is a Whole Lie”: The Omicron Variant, Cross-Reactive Immunity, and the Manufactured Illusion of an Unprecedented Virus; Julius Reuschel

      https://www.juliusruechel.com/2021/12/a-half-truth-is-whole-lie-omicron.html

  5. Prebral raziskavo, zanimivo.

    Glede na podatek, da je samo 5% cepljenih obolelih (vir NIJZ, SIOL), je cepljenje daleč najbolj učikovita obramba pred virusom.

    Ne cepljenje, ne ivermektin (ali kakšno drugo zdravilo) ne pojasnita upada 4. vala v Sloveniji. Sedaj nas je polno cepljenih dobrih 55% (med starejšimi od 50 let naj bi nas bilo celo slabih 80% – a ni prvi epidemiolog v naši državi sam rekel, da ko bo 70% ne bo ukrepov). Stroka sicer govori, da zaradi doslednega upoštevanja pogoja PCT, ampak to preprosto ne drži (in imamo velik problem, če stroka v to veruje).

    Kar se tiče testiranja, sam mu ne nasprotujem (vedno sem pisal, da bi morali teste metati za nami, da bi PCR test moral biti zastonj, da bi laboratorij moral delati 25 ur na dan), ampak HAT ni zanesljiv. Zanima me, ali bo NIJZ kdaj dal ven podatek, koliko HAT pozitivnih je bilo v resnici potrjenih na PCR (lahko bi napisal še kaj drugega). Šele takrat bi lahko sodili o (ne)smieslnosti HAT. Bolje rečeno – verjetno imaš test, ki stane 2,55 ojra (toliko sem sam plačal) in ima test, ki stane 40 ojrov. Verjetno ima HAT za 40 ojrov zanesljivost 99,9%.

    Če koga zanima imunost – na HR indexu je članek “Novi sojevi otkrivaju kako bi se pandemija mogla razvijati. Ovo su scenariji”, “2325061.aspx”. Čez 10 let, ko bo haral grosupeljski sev, bo čisto vseeno ali si prebolel indijsko ali južnoafriško varianto.

    V Izraelu so sicer že ugotovili, da te pred prehladom, oziorma omikornom ščitijo trije šusi dovolj dobro. Saj ne vem več, kdo je bolj inovativen – ali stroka ali novinarji. Edina dobra vest ta december je, da se je k nam avtomagično vrnila gripa.

%d bloggers like this: