Italija in Španija sta tretja in četrta država z najvišjim tveganjem revščine (glede na finančne kazalce), Luksemburg in Belgija pa osma in deveta. Drugače rečeno, če bi živeli v Luksemburgu, bi glede na porazdelitev dohodkov bilo tveganje, da bomo živeli v (relativni) revščini, neprimerno višje, kot če živimo v Sloveniji. Res da bi imeli absolutno višje dohodke, vendar so razlike v dohodkih tako visoke (višje kot v Sloveniji) in porazdelitev dohodkov tako neenakomerna, da je v Luksemburgu večji delež ljudi, ki živi pod pragom tveganja revščine (ki je določen na 60 % mediane nacionalnega razpoložljivega dohodka po socialnih transferjih).

Če pa namesto zgolj finančnih kazalcev upoštevamo tudi druge kazalce, kot sta delež ljudi, ki so močno materialno in socialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvu z zelo nizko delovno intenzivnostjo, je Slovenija glede na ostale EU države še nekoliko bolj prijazna država. Po kombinaciji vseh treh kazalcev je Slovenija na tretjem mestu v EU (za Češko in Slovaško) po najnižjem tveganju revščine ali socialne izključenosti.

Preden torej zaženemo družbeno histerijo, je treba najprej pogledati metodologijo in primerjave z drugimi državami. Jasno je, da je kruto, da velik delež živi pod pragom tveganja revščine. Vendar bo zaradi narave same metodologije vedno obstajal precejšen delež ljudi pod pragom revščine ne glede na višino absolutnega dohodka (BDP) na prebivalca. Še več, v Luksemburgu, kjer BDP na prebivalca presega 100,000 evrov (kar je 4-krat več kot v Sloveniji), je delež ljudi, ki živi pod pragom revščine dvakrat višji kot v Sloveniji (glejte prvo sliko zgoraj). V Luksemburgu skoraj četrtina prebivalstva živi pod pragom revščine, pri nas pa le 12%.

Pomembna je porazdelitev dohodkov na eni ter davčna politika in obstoj socialnih politik (socialnih transferjev) na drugi strani, ki izravnata razlike, ki nastanejo zgolj na osnovi dohodkov iz dela in premoženja. In glede tega je Slovenija izjemno solidarna država, skoraj na meji uravnilovke, saj je neenakost pri nas po upoštevanju davkov in transferjev med tremi najnižjimi v EU (slika spodaj).

Vir: OECD