Je sedanja politika zadolževanja vlade preveč razsipna?

Alenka Bratušek je pred dnevi tvitala spodnjo tabelo. Gre za odgovor ministrstva za finance na poslansko vprašanje, opremljeno z njenimi komentarji.

Moj prvi in splošni komentar te slike je, da so te medčasovne primerjave neto zadolževanja dokaj problematične brez poznavanja konteksta tega zadolževanja. Poleg tega je treba primerjati delež dolga v BDP in ne absolutnih številk, saj 1 milijarda evrov dodatnega ali odplačanega dolga pred 15 leti pomeni bistveno večji delež v BDP kot danes.

Neto zadolževanje države v določenem obdobju je odvisno od najmanj štirih dejavnikov:

  1. stanje poslovnega cikla (konjunktura ali recesija),
  2. pogoji zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih,
  3. naravnanost fiskalne politike države (ekspanzivna ali restriktivna),
  4. posebne okoliščine (denimo sanacija bančnega sektorja, naravne katastrofe, epidemije itd.)

V splošnem velja, da v času recesije vlade vodijo ekspanzivno fiskalno politiko, torej se neto zadolžujejo, ker se po eni strani vklopijo avtomatski stabilizatorji (povečanje nadomestil za brezposlenost, socialnih transferjev, zmanjšanje fiskalnih prihodkov), po drugi strani pa vlade s povečanimi izdatki želijo omiliti krizo (povečanje investicij ali posebnih programov pomoči gospodarstvu).

Kadar je recesija splošna na mednarodni ravni, se pogoji zadolževanja bistveno poslabšajo, finančni investitorji pač vračunajo povečano tveganje odplačila tako na splošni ravni kot specifično za posamezno državo. V primeru nastopa posebnih okoliščin, kot so sanacija bančnega sektorja, naravne katastrofe, epidemije itd., pa morajo seveda vlade na to odgovoriti z ustrezno povečanimi javnimi izdatki, torej seveda s povečanim zadolževanjem.

Na podlagi zbranih podatkov v tabeli in poznavanja zgodovinskega konteksta bi lahko rekli, da bi se v obdobju visoke gospodarske konjunkture v letih 2005-2008 prva Janševa vlada lahko bolj absolutno razdolžila. Prav tako bi v tem obdobju morala dosegati visok proračunski presežek, ki bi se spet pokazal v manjšem zadolževanju in s tem v večjem zmanjšanju deleža javnega dolga v BDP. Tako kot je denimo Šarčeva vlada v zgolj letu in pol vladanja na podlagi ugodnih gospodarskih razmer državo razdolžila za pol milijarde evrov in dosegla proračunski presežek ter znižanje deleža javnega dolga v BDP.

Ostala obdobja v tabeli so večinoma povezana z obdobji recesij in posebnih okoliščin, zato je težko pavšalno presojati, ali je bilo povečanje neto zadolžitve v tem obdobju zadovoljivo ali morda pretirano.

Iz tega vidika je smiselno primerjati neto zadolževanje primerljivih držav med seboj v istem obdobju. Le tako vidimo, katera država se je ob podobnih zunanjih okoliščinah obnašala bolj ekspanzivno ali bolj varčevalno. Tako bo tudi za sedanje obdobje izrednih okoliščin (epidemija) potrebno primerjati med seboj EU države, za koliko so povečale javni dolg glede na BDP in kakšen je bil rezultat tega povečanja iz vidika ublažitve upada BDP oziroma spodbuditve rasti BDP ter zaposlenosti. Le tako lahko bolj objektivno primerjamo učinkovitost oziroma uspešnost vlad glede fiskalnih politik.

Posebna analiza o tem sledi.

%d bloggers like this: