Kornai on capitalism and socialism

Ne strinjam se z zaključkom, da “given the existential challenges of climate change and environmental degradation, a ‘sustainable capitalism’ seems as impossible to me as ‘democratic socialism’ seemed to Kornai.” Ključna prednost kapitalizma pred ostalimi družbenimi sistemi je v njegovi prilagodljivosti. Vedno se adaptira na nove pogoje, v vsem najde tržno priložnost, kar ga poganja naprej. In globalno segrevanje je ena največjih poslovnih priložnosti za kapitalizem.

Kapitalizem lahko v tem procesu spreminja barve kot kameleon, vendar še vedno ostaja kuščar. Kuščar, ki prek omogočanja delovanja profitnega motiva daje prostor za delovanje in zaslužek, s tem pa prostor za vedno nove inovativne pristope. Prav slednje pa prek nenehnega spreminjanja kapitalizmu omogoča dolgotrajno eksistenco in prevlado nad drugimi sistemi, ki so potolkli zasebno pobudo za zaslužek oziroma inovativnost.

Michael Roberts Blog

János Kornai recently died at the age of 93.  He was a Hungarian economist noted for his analysis and criticism of the command economies of Eastern European communist states. He was widely acclaimed in Western academic circles.  He eventually joined the faculty of Harvard University and was on the board of the Hungarian Central Bank after the Soviet Union collapsed.  The prominent Sovietologist Alec Nove describes Kornai’s work as “a masterly presentation of the nature of the functioning of the Soviet-type system, and an equally masterly explanation of the failure of attempts to reform it.”

Kornai began his intellectual analysis of ‘socialism’ as a committed Marxist. But he became disillusioned with the Hungarian system of a planned economy after the repression of the Hungarian revolution of 1956.  In his 1980 book, Economics of Shortage, perhaps his most influential work in mainstream economic circles (and among leftists), he argued…

View original post 1,348 more words

One response

  1. Približno enako neinformirano je socializem enačiti z državnim planiranjem kot je kapitalizem enačiti s trgom in privatno lastnino. Počasi bo treba izven teh konvencioanlnih okvirjev, ki podobno kot zgoraj priperti članek poglabljajo konceptualno zmedo okrog teh dveh velikih kategorij politične filozofije… Če se navežem samo na zaključek, kjer avtor “demokratični socailizem” označi za neke vrste bistroumni nesmisel, je nujno izpostaviti, da je prav kapitalistično podjetje epitom anti-demokratičnega.

    Mogoče bi ponovil tisto mojo kritiko, izza katere se skriva tako sladka in rušilna ironija: Kapitalizem in njegova osnovna celica, kapitalistično podjetje, kjer si produkt dela in delegacijo avtorite prisvajajo odsotni lastniki delnic ali ekskluzivna skupina ustanoviteljev, ne zagotavlja osnovnih načel demokracije in standardov legitimne apropriacije privatne lastnine – ne glede na to, koliko energije kapitalistični ideologi usmerijo v retorično šopirjenje s točno temi vrednotami liberalizma.

%d bloggers like this: