Čeprav je pomembno sodelovati in ne zmagati, je vseeno prijetno biti na vrhu

Bine Kordež

“Važno je sodelovati in ne zmagati” je še danes moto olimpizma, čeprav pa v realnosti štejejo predvsem dosežki. Poudarek pri spremljanju olimpijade je vsekakor ogled posameznih tekem in tekmovanj, a predvsem nas zanimajo uspehi ter dosežene medalje in z letošnjo slovensko bero smo vsekakor lahko zadovoljni. Kot majhna država nam vsaka medalja veliko pomeni, pride na naslovnice časopisja. Pravzaprav vsak dosežek odmeva precej bolj kot v državah, kjer so zabeležili vsak dan nekaj novih medalj.

Po skupnem spisku prejetih medalj smo Slovenci v Tokyu 2020 zasedli 42. mesto med več kot dvesto sodelujočimi državami, kar je glede na velikost države visoko mesto. Po zlatih medaljah smo bili celo višje, na 31. mestu. To, da nobena manjša država po številu prebivalstva ni prejela več medalj (skupaj ali zlatih), je vsekakor potrdilo te uspešnosti.

Na spisku prejemnikov medalj je sicer le slaba polovica udeleženk, 93 držav. Preko 100 držav torej ni uspelo osvojiti nobene medalje, tudi države z več kot 100 milijonov prebivalcev (Pakistan, Bangladeš, Vietnam…). Seveda so v tej skupini pretežno revnejše države iz Afrike in Azije, pa tudi nekaj manjših iz Evrope (Bosna in Hercegovina, Albanija, Ciper, Luxemburg…). Med razvitejšimi državami denimo preseneča Singapur, kjer tudi niso osvojili nobene medalje.

Kot je razvidno iz spodnje tabele, so bili tudi na tokratni poletni olimpijadi najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, od tega eno ali dve zlati. Med prvimi desetimi  prejemniki medalj so seveda največje in večinoma tudi najbolj razvite države.

Olimp 1

Glede te lestvice je seveda takoj očitek, da je logično, da največ medalj dosežejo največje države. Zaradi tega se sestavlja tudi lestvico preračunano na prebivalce. Torej, koliko medalj je posamezna država prejela na primer na 1 milijon prebivalcev. Tu je naše mesto precej višje in sicer sedmo, kot je prikazano na naslednji tabeli. Pri tem je upoštevano “ponderirano” število medalj, kjer posameznemu lesku medalje damo različne točke (4 – 2 – 1 za zlato – srebrno – bronasto). Po tem preračunu smo Slovenci osvojili pravzaprav 6,6 medalj in ne samo skupnih 5, ker je bil delež zlatih odličij precej višji od povprečja.

Po tem kriteriju je med večjimi državami višje Nova Zelandija z blizu 5 milijoni prebivalcev in tam so dosegli 4 medalje na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa 3,2. Izstopajo seveda države z minimalnim številom prebivalstva, npr. San Marino ali Bermuda. San Marino je s 30 tisoč prebivalcev osvojil kar tri medalje, kar to državo uvršča krepko na prvo mesto po številu medalj na prebivalca. Čeprav seveda ne smemo rangirati pomembnosti športov, a njihovi dosežki seveda niso tako odmevni kot je uspelo Slovencem (športniki iz San Marina so dobili medalje v strelstvu in rokoborbi).

Visoko, takoj za nami je uvrščena tudi Hrvaška s skupaj 8 medaljami ter tudi Kosovo z dvema zlatima (judo). Med večjimi državami visoko kotira Nizozemska, ki je deveta tudi po skupnem številu. Zaradi velikega števila prebivalcev pa so seveda precej nižje sicer najbolj uspešne države – ZDA in Kitajska. Zanimiv je podatek za Indijo. Udeleženci iz te ogromne države (1,4 milijarde ljudi) so osvojili skupaj samo 7 medalj, od tega le eno zlato.

Olimp 2

Zgornjo lestvico seveda lahko nekdo razume kot seznam športno najuspešnejših držav, a takšno sortiranje najbrž tudi ni pravilno. Po tem preračunu bi bili Kitajci za nami, tudi če bi osvojili vseh preostalih tisoč medalj poleg naših 5. Zato mogoče na naslednji sliki še en malo bolj statistični prikaz števila doseženih medalj in sicer v korelaciji z velikostjo države. Posamezne točke odražajo ponderirano število doseženih medalj na milijon prebivalcev (leva skala) ter istočasno tudi skupno število prebivalcev posamezne države (spodnja skala). Pri tem sta obe skali v logaritmičnem merilu, ker so razlike med državami tako velike in bi se sicer ne videle.

Olimp 3

Dobimo seveda pričakovan raztros doseganja medalj na prebivalca in tudi zanimivo značilnost: večja ko je država, manj ima medalj na prebivalca tudi če je še tako uspešna. Na drugi strani pa najvišje številke lahko dosežejo samo države z manjšim številom prebivalcev. Polna črna črta kaže na ta padajoči trend, ki je pač pogojen tudi s tem, da država s 500-krat več prebivalcev ne more na OI poslati 500-krat več udeležencev in tudi doseči 500-krat več medalj. Ter seveda s tem, da je število nastopajočih v posamezni panogi omejeno enim, dvema ali trem udeležencem iz posamezne države, kar seveda daje določeno prednost manjšim državam.

Načeloma so po tem prikazu “uspešnejše” države, ki so nad sredinsko črto – seveda uspešnejše med državami, ki so medalje prejele, ker kot omenjeno več kot polovica držav tako odmevnih dosežkov niti ni imela. Črna črta torej prikazuje nekakšno “pričakovano” število medalj na milijon prebivalcev glede na velikost države in bolj ko je dosežek oddaljen od te črte na desno, boljši so rezultati posamezne države. Slovenija kot vidimo je precej visoko glede na dosežke – glede na velikost države, bi nam statistično “pripadlo” 1,3 medalje na milijon, naši športniki pa sojih dosegli kar 3,2.

Ta “presežek pričakovanj” za Slovenijo je označen z rdečo prekinjeno črto. Države, ki pa so tudi nad to črto, pa so glede na velikost  osvojile relativno še več medalj (npr. Avstralija, V. Britanija, ZDA…). Po tem kriteriju bi bili dosežki Slovenije na 23. mestu med vsemi udeleženkami iger. Pred nami so največje in praviloma tudi najrazvitejše države, ki tudi največ vlagajo v šport, mi pa smo v skupini s Hrvaško in Češko in na primer nekoliko pred Švedsko, Španijo ali Srbijo.

Vsak dosežek na olimpijadi šteje in že sam nastop na igrah terja ogromno naporov in znoja, tako, da je takšno igranje s številkami pravzaprav nekorektno. A ker nas kot gledalce seveda zanimajo predvsem najboljši rezultati, vseeno pripravljamo spiske zmagovalcev in osvojenih medalj in zato je mogoče zanimiv tudi takšen vpogled na dosežke.

One response

  1. Važno je sodelovati, še bolj važno zmagati.

    Alan Ford je večen, to je tudi eand od številnih modrost, ki v našem jeziku zveni tako dobro kot v originalu, to je originalnih izdajah iz Juge. Malo humorja ne škoduje.

%d bloggers like this: